Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (20.951-20.975)



  1.      razvèz  -éza m ( ẹ́) muz. harmonski postop, v katerem se disonanca razveže v konsonanco
  2.      razvéza  -e ž (ẹ̑) jur. prenehanje pravnega razmerja: razveza pogodbe, delovnega razmerja / razveza zakonske zveze
  3.      razvezáj  -a m () muz. znak za razveljavljenje višaja ali nižaja: napisati razvezaj
  4.      razvézanec  -nca m (ẹ́) jur. moški, katerega zakon je bil razvezan: poročila se je z razvezancem
  5.      razvézanka  -e ž (ẹ́) jur. ženska, katere zakon je bil razvezan: razvezanke in vdove
  6.      razvézanost  -i ž (ẹ́) knjiž. stanje razvezanega: metrična razvezanost pesmi; ohlapnost in razvezanost epskih oblik / splošna moralna razvezanost
  7.      razvézati  in razvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike 2. jur. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati 3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet 4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoritiredko hoja ga je razvezala sprostila; redko razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati; ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahenlingv. razvezati besedo razložiti pomen besede z besedami, ki jo sestavljajo razvézan -a -o: razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja
  8.      razvezáva  -e ž () glagolnik od razvezati 3: z razvezavo antične zgodbe je ustvaril poučno prozno besedilo
  9.      razvezávati  -am nedov. () redko razvezovati: razvezavati jermene
  10.      razvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razvezo (zakona): razvezni razlogi / razvezni postopek / razvezna pravda
  11.      razvezljív  -a -o prid. ( í) ki se da razvezati: lahko razvezljiv vozel ♦ jur. zakonska zveza je razvezljiva
  12.      razvéznik  -a m (ẹ̑) muz. razvezaj
  13.      razvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da se spremeni navadni, naravni položaj česa, zlasti glede na širino: pretežke vreče so razveznile lojtrnice; stene so se pod težkim stropom razveznile ● ekspr. posmehljivo je razveznil čeljusti razprl razvéznjen -a -o: nosil je razveznjen klobuk; razveznjena krošnja drevesa
  14.      razvezoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razvezovanje: razvezovalni postopek ♦ lingv. razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo
  15.      razvezovánje  -a s () glagolnik od razvezovati: razvezovanje in zavezovanje kravate / razvezovanje zakonskih zvez
  16.      razvezováti  -újem nedov.) 1. delati, da kaj preneha biti a) zavezano: razvezovati nahrbtnik; čevelj se mu je kar naprej razvezoval / razvezovati trakove, vezalke / razvezovati kravato / razvezovati vozel b) povezano, zvezano: razvezovati pakete 2. jur. delati, da preneha pravno razmerje: sklepati in razvezovati delovna razmerja / razvezovati zakonske zveze 3. knjiž. dajati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik v zadnji zbirki razvezuje sonete 4. ekspr. povzročati, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: branje takih knjig razvezuje domišljijo / ljubezen mu razvezuje ustvarjalne moči / jezik se mu je le počasi razvezoval počasi je začenjal (sproščeno) govoritilingv. razvezovati polstavke v odvisnike
  17.      razvéžiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) postati vegast, kriv: kozolec se je razvežil; vrata so se sčasoma razvežila razvéžen -a -o: plot je star in razvežen
  18.      razvíd  -a m () 1. namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem: voditi razvid knjig v knjižnicah; razvid oseb, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo / statistični, vojaški razvid ♦ jur. kazenski razvid // zbirka takih podatkov: spraviti akte v razvid; imeti v razvidu umetniška dela; razvid v tabelah 2. knjiž. pregled: razvid celote
  19.      razvíden  -dna -o prid.) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je razviden dokaz za našo trditev; razviden in prepričljiv odgovor; vse je preprosto in razvidno // lahko ugotovljiv, zaznaven: razvidna napaka; podobnost med njima je razvidna; to je razvidno iz razprave, tabele ● knjiž. razviden načrt pregleden; knjiž. dobro razvidni znaki vidni, jasni razvídno prisl.: njegova dela to razvidno dokazujejo
  20.      razvídeti  -im dov.) knjiž. ugotoviti, spoznati: razvideti simbolični pomen slik / po izvesku je razvidel, da je pred gostilno; to se razvidi iz poročila / razvidela sta, da je vsaka beseda zaman spoznala, dojela
  21.      razvidévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. ugotavljati, spoznavati: vedno bolj so razvidevali potrebo po napredku
  22.      razvídnica  -e ž () knjiž. razpredelnica, tabela: vpisati podatke v razvidnico; rast proizvodnje je prikazana v razvidnici
  23.      razvídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost razvidnega: razvidnost dokaza, odgovora / razvidnost pojavov / razvidnost njegovih namenov / knjiž. razvidnost načrta preglednost
  24.      razviháriti  -im dov.) ekspr. narediti zelo razgibano, valovito: burja je tako razviharila vodo, da ni bilo mogoče veslati / razvihariti valove // zelo razvneti, vznemiriti: s svojim nastopom je razviharil vse mesto / razvihariti dušo, srce / razvihariti strasti razviháriti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nad mestom se je razviharilo neurje; čas se je razviharil kakor nevihta razvihárjen -a -o: domov je prišel ves razviharjen; razviharjeno morje
  25.      razvihárjenost  -i ž () ekspr. stanje razviharjenega: razviharjenost morja / mladostna razviharjenost

   20.826 20.851 20.876 20.901 20.926 20.951 20.976 21.001 21.026 21.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA