Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (20.826-20.850)


  1.      razstrelívo  -a s (í) eksplozivna snov, ki se uporablja za orožje ali razstreljevanje: razstrelivo je eksplodiralo; izdelovati, uporabljati razstrelivo; napolniti rov z razstrelivom; razstrelivo z veliko rušilno močjo; skladišče razstreliva; strokovnjak za razstreliva ♦ kem. inicialno razstrelivo s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja; jedrsko razstrelivo; varnostno razstrelivo ki zaradi nizke eksplozijske temperature pri eksploziji ne povzroča eksplozije metana; teh. brizantno razstrelivo ki ima veliko rušilno moč; voj. plastično razstrelivo ki se da gnesti in potrebuje za aktiviranje detonator ♪
  2.      razstreljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj razstreljuje: razstreljevalec v kamnolomu, rudniku ♪
  3.      razstreljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razstreljevanje: razstreljevalna snov / razstreljevalno delo ♪
  4.      razstreljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razstreljevati: razstreljevanje mostov, zgradb; razstreljevanje z dinamitom / v kamnolomu, rudniku so začeli z razstreljevanjem; strokovnjak za razstreljevanje / razstreljevanje plazov ♪
  5.      razstreljeváti  -újem nedov. (á ȗ) z razstrelivom povzročati, da se kaj razleti, uniči: razstreljevati mostove, zgradbe; razstreljevati z minami / delavci v kamnolomu že ves dan vrtajo in razstreljujejo; razstreljevati premog, skale ♪
  6.      razstrupítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razstrupiti: razstrupitev plina ♪
  7.      razstrupljeválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razstrupljevanje: razstrupljevalna naprava ♪
  8.      razstrupljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razstrupljevati: razstrupljevanje plina, odpadne vode ♪
  9.      razstrupljeváti  -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati strup iz česa: razstrupljevati plin ♪
  10.      razsvaljkáti  -ám in razsváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) redko narediti svaljke iz česa: razsvaljkati testo; umazanija se je ob brisanju razsvaljkala ♪
  11.      razsvečeváti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. razsvetljevati: luna mu je razsvečevala pot ♪
  12.      razsvetíti  -ím dov., razsvéti; razsvétil (ȋ í) rel. odvzeti, razveljaviti posvetitev: razsvetiti oltar razsvečèn -êna -o: razsvečena cerkev ♪
  13.      razsvetíti  in razsvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) knjiž. razsvetliti: goreča grmada je razsvetila temo / ob misli nanjo se mu je obraz razsvetil ♪
  14.      razsvetlítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razsvetliti: ta svetilka zadostuje za razsvetlitev sobe; naravna, umetna razsvetlitev / potreboval bi razsvetlitve razsvetljenja ♪
  15.      razsvetlíti  -ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je razsvetlil temo; sonce je razsvetlilo zasnežene vrhove; nebo se je razsvetlilo; brezoseb. zgodaj se je razsvetlilo; pren., ekspr. nasmeh mu je razsvetlil obraz 2. s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: razsvetliti kmete, mladino / knjige naj bi ljudi razsvetlile in poplemenitile 3. redko razjasniti, pojasniti: študija skuša razsvetliti nekatere nejasnosti pesnikovega ustvarjanja 4. navadno v zvezi s sveti Duh, v krščanskem okolju povzročiti, da kdo kaj (jasno) spozna, se prav odloči: sveti Duh naj ga razsvetli razsvetljèn -êna -o 1. deležnik od razsvetliti: pripadal je krogu razsvetljenih ljudi; razsvetljene ulice; slavnostno razsvetljen 2. nanašajoč se na razsvetljenstvo: razsvetljeni vladar / razsvetljeni absolutizem ♪
  16.      razsvetljáč  -a m (á) knjiž. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: šepetalec in razsvetljač ♪
  17.      razsvetljáva  -e ž (ȃ) glagolnik od razsvetljevati: izboljšati razsvetljavo ulic; dobra, pomanjkljiva, slavnostna razsvetljava; naravna, umetna razsvetljava; razsvetljava s svečami / električna, plinska razsvetljava; javna razsvetljava; neposredna, posredna razsvetljava; odrska razsvetljava ♦ elektr. fluorescenčna razsvetljava; pomožna razsvetljava ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir ♪
  18.      razsvetljáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljavo ali razsvetljevanje: slabe razsvetljavne možnosti; razsvetljavna tehnika / izdelava razsvetljavnega stekla ♪
  19.      razsvetljênec  -nca m (é) pristaš razsvetljenstva: razsvetljenci in racionalisti ♪
  20.      razsvetljênje  -a s (é) jasno, navadno nenadno spoznanje, ki omogoča človeku pravilno odločitev, ravnanje: potrebuje razsvetljenja; obšlo ga je kakor razsvetljenje ♦ rel. prejeti razsvetljenje od svetega Duha ♪
  21.      razsvetljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razsvetljenega: slaba razsvetljenost delovnih prostorov / poudarjati potrebo po razsvetljenosti ♪
  22.      razsvetljênski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na razsvetljence ali razsvetljenstvo: razsvetljenska miselnost; razsvetljenska načela / razsvetljenska filozofija / razsvetljenski pisatelji / razsvetljenska doba ♪
  23.      razsvetljênstvo  -a s (ē) gibanje v 18. stoletju, ki si prizadeva za človekov in družbeni napredek na temelju človekovih naravnih pravic in razuma: ideje razsvetljenstva // doba tega gibanja: razsvetljenstvo in romantika / doba razsvetljenstva ♪
  24.      razsvetljeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. 1. kdor se (poklicno) ukvarja z osvetljevanjem; osvetljevalec: razsvetljevalci in drugi odrski delavci 2. prosvetitelj: narodni buditelj in razsvetljevalec ♪
  25.      razsvetljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljevanje: razsvetljevalna priprava / razsvetljevalna tehnika / razsvetljevalne težnje; razsvetljevalno delovanje ♪

   20.701 20.726 20.751 20.776 20.801 20.826 20.851 20.876 20.901 20.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA