Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (20.651-20.675)



  1.      raznarodoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na raznarodovanje: raznarodovalna politika / raznarodovalna organizacija
  2.      raznarodoválnica  -e ž () nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje raznarodovanje: ta šola je bila raznarodovalnica naše mladine
  3.      raznarodovánje  -a s () glagolnik od raznarodovati: raznarodovanje narodnih manjšin; boj proti raznarodovanju
  4.      raznarodováti  -újem nedov.) jemati narodno zavest in znake narodnosti: raznarodovati narodne manjšine
  5.      razneževáti  -újem nedov.) 1. vzbujati pri kom nežnost: ta misel ga je razneževala 2. knjiž., redko razvajati: razneževati otroka razneževáti se čutiti, izražati nežnost: ob pogledu nanjo se je razneževal
  6.      raznobárven  -vna -o prid. () ki je različnih barv: raznobarvni balončki, trakovi; raznobarvno cvetje ♦ šah. raznobarvna lovca lovca bele in črne barve, ki se premikata po poljih različne barve
  7.      raznobárvnost  -i ž () lastnost, značilnost raznobarvnega: raznobarvnost cvetja
  8.      raznovŕsten  -tna -o prid., raznovŕstnejši () ki je različnih vrst: raznovrstni pojavi, predmeti; raznovrstne rastline, živali / raznovrstne dejavnosti; raznovrstna opravila / raznovrstni načini dela // ki je različnih sestavin: raznovrstna hrana, snov raznovŕstno prisl.: raznovrstno oblikovani predmeti
  9.      raznovŕstnost  -i ž () lastnost, značilnost raznovrstnega: raznovrstnost predmetov; raznovrstnost pesniških oblik / raznovrstnost zahtev / raznovrstnost hrane
  10.      razoblikováti  -újem dov.) knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali ∙ knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko
  11.      razočarljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki koga razočara: razočarljiv odgovor; življenje je bilo zanj razočarljivo
  12.      razodévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razodevati: razodevanje otrok / razodevanje misli, načrtov / razodevanje humanističnih idej v umetniškem delu
  13.      razodévati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje
  14.      razodtujevánje  -a s () knjiž. odpravljanje, prenehanje odtujevanja: razodtujevanje človeka
  15.      razoglàv  tudi razogláv -áva -o prid. ( á; ) ki je brez pokrivala: razoglav fant; hodila je bosa in razoglava
  16.      razoglávost  -i ž (ā) lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov
  17.      razonegáviti  -im dov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: razonegaviti komu načrt; vse se je razonegavilo / ta človek je vedno tako mrk, vojska ga je vsega razonegavila
  18.      razorávati  -am nedov. () 1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon 2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo
  19.      razoroževánje  -a s () glagolnik od razoroževati: razoroževanje ujetnikov
  20.      razoroževáti  -újem nedov.) odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal razorožujóč -a -e: razorožujoč pogled
  21.      razorožítev  -tve ž () glagolnik od razorožiti: razorožitev sovražnih vojakov / prizadevanje za razorožitev
  22.      razorožítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razorožitev: razorožitveni postopek / razorožitvena konferenca
  23.      razosebítev  -tve ž () glagolnik od razosebiti: vzroki za razosebitev človeka
  24.      rázoven  -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno
  25.      rázovka  -e ž (á) šport. element orodne, parterne telovadbe, pri katerem je telo v vodoravnem položaju: narediti razovko / razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo

   20.526 20.551 20.576 20.601 20.626 20.651 20.676 20.701 20.726 20.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA