Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (20.451-20.475)



  1.      razčustvováti  -újem dov.) knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval razčustvován -a -o: razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala
  2.      razčvekáti  -ám dov.) slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne povej ji, vse bo razčvekala razčvekáti se razgovoriti se: razčvekali sta se o vseh mogočih stvareh
  3.      razdelítev  -tve ž () glagolnik od razdeliti: razdelitev zemljišča na parcele / glasovati proti razdelitvi podjetja / razdelitev učencev v več skupin / razdelitev dobička, hrane, plena / po proslavi bo razdelitev spričeval / blokovska razdelitev sveta
  4.      razdelítven  -a -o prid. () nanašajoč se na razdelitev: razdelitveni ključ, načrt / razdelitvena komisija
  5.      razdelívec  -vca m () 1. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelivec / razdelivec plina 2. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelivec 3. nestrok. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami, strok. razvodnica: v sobi je premalo vtičnic, zato potrebujemo razdelivec
  6.      razdeljeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor razdeljuje: razdeljevalec časopisov, hrane
  7.      razdeljeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na razdeljevanje: dobro organizirati razdeljevalno mrežo / razdeljevalne naprave
  8.      razdeljeválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od razdeljevalec: razdeljevalka malice
  9.      razdeljeválnica  -e ž () prostor za razdeljevanje: urediti razdeljevalnico mleka
  10.      razdeljevánje  -a s () glagolnik od razdeljevati: razdeljevanje prostora z vmesnimi stenami; razdeljevanje na dele, v skupine / razdeljevanje knjig učencem; organizirano razdeljevanje surovin
  11.      razdeljeváti  -újem nedov.) 1. iz celote delati dele a) glede na prostor, površino: pregrada razdeljuje prostor na dva dela; z rezanjem razdeljevati b) glede na enoto, skupino: razdeljevati učence v oddelke; razdeljevati po starosti / razdeljevati blago po kakovosti 2. delati, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: razdeljevati namaz po testu; enakomerno razdeljevati sadike 3. od večje količine dajati po delih: ljudem, ki jih je prizadel potres, so razdeljevali hrano in obleko; organizirano razdeljevati / razdeljevati miloščino / podjetje kupuje in razdeljuje filme
  12.      razdeljív  -a -o prid. ( í) ki se da, sme razdeliti: to posestvo ni razdeljivo
  13.      razdeljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost razdeljivega: razdeljivost posestva
  14.      razdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razdevati: razdevanje nakupljenega po mizi / razdevanje prašiča
  15.      razdévati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ́) 1. redko razlagati: takoj je začela razdevati stvari po mizi 2. star. rušiti: uporniki so razdevali gradove in mesta ● star. bolezen mu razdeva telo uničuje; nar. mesar razdeva zaklanega prašiča razkosava; nar. razdevati stroj razstavljati, razdirati
  16.      razdevíčenje  -a s () glagolnik od razdevičiti
  17.      razdevíčiti  -im dov.) med. pretrgati himen: razdevičiti pri spolnem občevanju razdevíčen -a -o: razdevičeno dekle
  18.      razdiráštvo  -a s () slabš. razdiralno ravnanje ali dejanje: kar počneš, je pravo razdiraštvo
  19.      razdiràv  -áva -o prid. ( á) zastar. razdiralen: razdiravo delovanje vetra / razdirava kritika je škodljiva
  20.      razdišáviti  -im dov.) narediti, da kaj ni več dišeče: razdišaviti preveč odišavljeno obleko
  21.      razdivjánec  -nca m (á) ekspr. kdor v dejanju kaže (veliko) jezo, togoto: razdivjanec je povzročil veliko škodo
  22.      razdivjánost  -i ž (á) značilnost, stanje razdivjanega človeka: razdivjanost fantov / v razdivjanosti jo je udaril
  23.      razdivjáti  -ám dov.) 1. povzročiti, da kdo postane divji, razposajen: igral se je z otrokom in ga popolnoma razdivjal 2. spraviti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: slaba družba človeka razdivja / očitki so jo razdivjali 3. ekspr. povzročiti, da se kaj pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: različne govorice so sovraštvo še razdivjale razdivjáti se 1. v dejanju pokazati svojo (veliko) jezo, togoto: ob neprijetni novici se je žena razdivjala, star. je razdivjala; razdivjal se je nad otroki; razdivjati se kot zver 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta, veter se razdivja / stari prepiri so se spet razdivjali; pren. v srcu se mu je razdivjal vihar razdivján -a -o: potok je razdivjan; razdivjana množica
  24.      razdolževáti  -újem [ž] nedov.) delati, povzročati, da kdo nima več dolga: razdolževati kmete / kmetije so se počasi razdolževale
  25.      razdolžítev  -tve [ž] ž () glagolnik od razdolžiti: razdolžitev kmetov

   20.326 20.351 20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA