Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (20.276-20.300) ![](arw_left.gif)
- radovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. prostovoljen: radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi ● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem radovóljno prisl.: radovoljno je odšel z njim ♪
- radožív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel radožívo prisl.: radoživo pogledovati za dekleti ♪
- radožívec -vca m (ȋ) knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec ♪
- radožívka -e ž (ȋ) knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica ♪
- radožívost -i ž (í) knjiž. lastnost radoživega človeka: znan je po svoji radoživosti / to je naredil iz same radoživosti; čutna radoživost / ekspr. življenje je vzplamtelo z novo radoživostjo ♪
- ragújev -a -o (ȗ) pridevnik od ragu: telečja ragujeva juha ♪
- rájfájznovka -e ž (ȃ-á) v nekaterih državah kreditna zadruga za podpiranje gospodarskega razvoja svojih članov, imenovana po ustanovitelju Raiffeisnu: kmetje in obrtniki so ustanavljali rajfajznovke ♪
- rájhovec -vca m (ȃ) nav. slabš. nemški državljan, živeč v mejah Nemčije pred letom 1938: rajhovci in besarabski Nemci ♪
- rájhovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rajh: rajhovske meje / rajhovski Nemci ♪
- rákav -a -o prid. (á) bolan za rakom: rakav človek; rakavo tkivo / rakavo drevo ● publ. alkoholizem je rakava rana našega časa velika, nevarna slabost, napaka ◊ med. rakava celica ♪
- rákavec -vca m (á) ekspr. rakav človek: zdraviti rakavce; bolnica za rakavce ♪
- rakavína in rákavina -e ž (í; á) knjiž., redko rakavo tkivo ♪
- rákavost -i ž (á) značilnost rakavega: rakavost telesa / pri njem so opazili znamenja rakavosti raka ♪
- rakétarstvo -a s (ẹ̑) dejavnost raketarjev: ukvarjati se z raketarstvom; amatersko raketarstvo ♪
- rákev -kve ž (ā) knjiž. krsta: spustiti rakev v zemljo; kovinska, lesena rakev ♪
- rakítov -a -o prid. (í) nanašajoč se na rakito: rakitov grm; rakitovo cvetje, listje / hišo so ogradili z rakitovim plotom s plotom iz rakitovega protja, šibja ♪
- rakítovec -vca m (í) bot. trnat grm s črtalastimi listi, rjavkastimi cveti in oranžnimi plodovi, Hippophae rhamnoides: z rakitovci porasel travnik / nabirati rakitovec ♪
- rakítovje -a s (í) rakitovo grmovje: iz rakitovja je vzletel fazan ♪
- rakolóvka -e ž (ọ̑) past za rake: v večjih globinah lovijo rake z rakolovko ♪
- rakotvóren -rna -o prid. (ọ̄) med. ki povzroča raka: rakotvorna snov ♪
- rákov 1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak1: rakove klešče; rakovo meso je zelo okusno / rakova rižota ● ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada ◊ geogr. rakov povratnik severni povratnik; muz. rakov postop kompozicijska tehnika, pri kateri se uporablja obrnjeno zaporedje tonov od konca do začetka; obrt. rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; prisl.: konj je začel stopati po rakovo nazaj ♪
- rákov 2 -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak2: rakov oddelek / knjiž. rakova celica rakava celica ♪
- rákovica -e ž (á) 1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice 2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami ◊ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel ♪
- rákovičast -a -o prid. (á) nav. mn., zool., v zvezi rakovičasti pajki rakovici podobni majhni pajki z velikimi bodičastimi sprednjimi nogami, Thomisidae ♪
- rákovičji -a -e prid. (á) nanašajoč se na rakovice: rakovičje klešče / jesti rakovičje meso ♪
20.151 20.176 20.201 20.226 20.251 20.276 20.301 20.326 20.351 20.376