Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (20.026-20.050)


  1.      prótivôjen  -jna -o prid. (ọ̑-ó) ki je proti vojni: protivojne demonstracije / protivojni film ♪
  2.      prótivprašánje  -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. z vprašanjem izzvano nasprotno vprašanje: na vprašanje odgovoriti s protivprašanjem ♪
  3.      prótivrédnost  -i ž (ọ̑-ẹ́) ekon. vrednost, s katero se povrne določena vrednost: dobiti protivrednost v blagu / blagovna, denarna protivrednost ♪
  4.      prótizahtéva  -e ž (ọ̑-ẹ̑) knjiž. nasprotna zahteva: zavrniti protizahteve ♪
  5.      prótiznánstven  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti znanosti: protiznanstvena smer / protiznanstvene metode neznanstvene metode ♪
  6.      prótižídovski  -a -o prid. (ọ̑-í) ki je proti Židom: protižidovsko gibanje / protižidovski časopisi ♪
  7.      proučávanje  -a s (ȃ) redko proučevanje: proučavanje družbe ♪
  8.      proučávati  -am nedov. (ȃ) redko proučevati: proučavati različna vprašanja ♪
  9.      proučeválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor proučuje: proučevalec mravelj; upoštevati mnenje proučevalcev ♪
  10.      proučeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proučevanje: proučevalni center / proučevalno delo ♪
  11.      proučevánje  -a s (ȃ) glagolnik od proučevati: proučevanje dednosti, materialne kulture; znanstveno proučevanje zgodovinskega gradiva / proučevanje možnosti in potreb ♪
  12.      proučeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke proučeván -a -o: proučevani primeri ♪
  13.      proučítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od proučiti: proučitev jezikovnih pojavov / potrebna je skrbna proučitev zadeve / dati predlog komisiji v proučitev ♪
  14.      próva  -e ž (ọ̑) žarg., navt. sprednji del ladje, čolna; premec: stati na provi ♪
  15.      provála  -e ž (ȃ) žarg., polit., pred 1945 policijsko odkritje enote, članov tajne organizacije, navadno zaradi izdaje: po njegovi aretaciji so se v mestni partijski organizaciji bali provale ● zastar. provale Turkov na slovensko ozemlje vdori, vpadi ♪
  16.      provansálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Provansalce ali Provanso: provansalski jezik / provansalski pesnik ♪
  17.      provansálščina  -e ž (ȃ) provansalski jezik: študij provansalščine ♪
  18.      provedítor  -ja m (ȋ) v beneški republiki pokrajinski namestnik: bil je imenovan za proveditorja ♪
  19.      proveniénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor: raziskovati provenienco ameriškega prebivalstva / ugotoviti provenienco vina / ti pisatelji so po provenienci iz obrobnih pokrajin ♪
  20.      proveniénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od provenienca: raziskovati provenienčno sestavo mestnega prebivalstva ♪
  21.      proviánt  -a m (ā) raba peša hrana za na pot, zlasti za kako skupino, vojake: članom odprave, vojakom razdeliti proviant; napolniti nahrbtnik s proviantom; voz s proviantom in municijo // hrana, živež sploh, zlasti za kako skupino, vojake: pripeljati proviant za partizansko bolnišnico ♪
  22.      proviánten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proviant: proviantno skladišče ♦ voj. proviantni oficir v stari Avstriji intendantski oficir ♪
  23.      providenciálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko previdnosten: providencialno dejanje ♪
  24.      providúr  -ja m (ū) v Dalmaciji in Istri, nekdaj pokrajinski namestnik: postaviti palačo za providurja / beneški providur ♪
  25.      provínca  -e ž (ȋ) 1. področje zunaj večjih mest; podeželje: ljudje iz glavnega mesta in iz province; naveličal se je življenja v provinci / v romanu prikazuje moralo province v provinci živečih ljudi 2. ekspr. področje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: odpravljati pojem province / nismo več kulturna provinca 3. v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanoviti provinco; glavno mesto province; dežela je razdeljena na province // pri starih Rimljanih višja upravna enota na ozemljih zunaj Italije: province pod upravo senata ◊ rel. provinca skupnost samostanov istega reda na kakem ozemlju; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja ♪

   19.901 19.926 19.951 19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA