Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (19.901-19.925)


  1.      proizvódnik  -a m (ọ̑) redko proizvajalec: to podjetje je velik proizvodnik bakra ♪
  2.      proizvódnja  -e ž (ọ̑) 1. načrtno, organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: modernizirati, organizirati proizvodnjo; avtomatizirana proizvodnja; proizvodnja avtomobilov, čevljev; proizvodnja za izvoz, za trg; stroški proizvodnje / proizvodnja bakra, premoga / družbena, obrtniška, socialistična proizvodnja; industrijska, kmetijska proizvodnja / delati, zaposliti se v proizvodnji v tovarni, proizvodni organizaciji; v delavnici, ne v pisarni; pren., ekspr. proizvodnja poezije, proze // v rodilniku, s prilastkom način, kako je kaj proizvedeno: izdelki standardne proizvodnje // v rodilniku, s prilastkom izraža, da je kaj takega izvora, kot določa prilastek: avtomobili domače proizvodnje; siri, vina francoske proizvodnje ♦ ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; masovna ali množična proizvodnja organizirana v velikem obsegu; materialna proizvodnja; primarna proizvodnja v primarnih dejavnostih 2. navadno s prilastkom s takim delanjem, pridobivanjem v določenem času narejena količina predmetov, stvari: prodali so že vso letošnjo proizvodnjo / dnevna, mesečna, tedenska proizvodnja blaga / lanska knjižna proizvodnja lani izdane knjige / proizvodnja pada, raste proizvodnost ♪
  3.      proizvódnost  -i ž (ọ̄) kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti: proizvodnost pada, raste / večanje kmetijske proizvodnosti / spodbujati človeka pri proizvodnosti ♦ ekon. proizvodnost dela razmerje med količino izdelkov ali storitev in porabljenim časom ♪
  4.      projektíva  -e ž (ȋ) publ. dejavnost, ki se ukvarja s projektiranjem: podjetje išče arhitekta za projektivo; administrativna dela v projektivi / prodajna projektiva // oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: napotili so ga v projektivo / šef, vodja projektive ♪
  5.      projektíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na projektiranje: projektivni stroški / projektivni atelje, biro 2. geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev dvorazmerja: projektivni liki / projektivna geometrija geometrija, ki proučuje pri projiciranju nespremenjene lastnosti tvorb ◊ psih. projektivna metoda metoda, pri kateri se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo ♪
  6.      Prokrústov  -a -o prid. (ȗ) knjiž., v zvezi Prokrustova postelja kar nasilno prilagaja kaj določenim merilom, normam: ti predpisi so prava Prokrustova postelja / položiti na Prokrustovo posteljo ♪
  7.      prokrústovski  -a -o prid. (ȗ) knjiž. tak kot pri Prokrustu: počutil se je, kot da bi ležal na prokrustovski postelji prokrústovsko prisl.: po prokrustovsko nategovati, stiskati ♪
  8.      proletárstvo  -a s (ȃ) 1. miselnost, lastnosti proletarcev: ponosen je na svoje proletarstvo / težek položaj proletarstva proletarcev 2. ekspr. revščina, siromaštvo: dvigniti se iz proletarstva ♪
  9.      prometéjstvo  tudi prométejstvo -a s (ẹ̑; ẹ̑) knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prometej: njegovo prometejstvo je v iskanju resnice ♪
  10.      prométnovárnosten  -tna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na prometno varnost: prometnovarnostni predpisi ♪
  11.      promovíranec  -nca m (ȋ) kdor je promoviran: rektor je spregovoril novim promovirancem ♪
  12.      promovírati  -am dov. in nedov. (ȋ) slovesno dati, podeliti doktorski naslov: rektor univerze je promoviral deset novih doktorjev znanosti; promovirali so ga za častnega doktorja univerze // nepreh. doseči, pridobiti si doktorski naslov: promoviral je na ljubljanski univerzi; promovirala je z disertacijo o domačem narečju ● publ. promovirati novo ploščo predstaviti jo javnosti s posebno prireditvijo ◊ šah. promovirati kmeta spremeniti ga v figuro promovíran -a -o: promovirani znanstveniki; promoviran na dunajski univerzi ♪
  13.      pronicàv  -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo 2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive 3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež pronicávo in pronícavo prisl.: pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli ♪
  14.      pronicávost  in pronícavost -i ž (á; í) lastnost, značilnost pronicavega človeka: občudovali so njegovo pronicavost pri presojanju dogodkov; pisateljeva kritična, miselna pronicavost / pogled, poln pronicavosti / probleme je reševal z veliko pronicavostjo / njegovi članki so polni pronicavosti ♪
  15.      pronicljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje ● redko apnenec je pronicljiv prepusten pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti ♪
  16.      pronicljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost pronicljivega človeka: znan je po svoji pronicljivosti in natančnosti / s psihološko pronicljivostjo je opisoval otroški svet / tekmovala sta v pronicljivosti / kritiki hvalijo pronicljivost njegovega romana ♪
  17.      pronikàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. pronicljiv, pronicav: ta človek je zelo pronikav / pronikava analiza dogodkov / njen pronikavi pogled ga je zmedel / zaslišal je pronikav otroški jok pronikávo prisl.: pes je pronikavo cvilil; pronikavo se je ozrl nanje ♪
  18.      pronikávost  -i ž (á) knjiž. pronicljivost, pronicavost: cenili so ga zaradi njegove pronikavosti / njegova dela se odlikujejo po pronikavosti ♪
  19.      pronikljív  -a -o prid. (ȋ í) pronicljiv: pronikljiv znanstvenik / zaradi pronikljivega opazovanja so bili rezultati raziskave dobri / govornikov pronikljivi glas je odmeval po dvorani pronikljívo prisl.: pronikljivo ga je pogledal ♪
  20.      propedévtika  -e ž (ẹ́) knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede: njemu propedevtika ni potrebna, ker osnove te znanosti že pozna // nekdaj učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike: učiti propedevtiko / filozofska propedevtika ♪
  21.      propóved  -i ž (ọ̑) zastar. pridiga: poslušati propoved / knjiga propovedi ♪
  22.      propóvednik  in propovédnik in propovedník -a m (ọ̑; ẹ̑; í) zastar. pridigar: poslušati propovednika ● publ. propovednik naprednih idej glasnik ♪
  23.      propovedováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. zastar. pridigati: Trubar je propovedoval v slovenskem jeziku 2. preh., knjiž. zavzemati se za kako idejo, nazor; oznanjati, razširjati: propovedovati humanizem, moralo / propovedovati gesla demokracije in svobode ♪
  24.      propulzíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. pogonski, gonilen: propulzivna moč / propulzivni gibi plavalca // ekon. gonilen, vodeč: propulzivna podjetja / propulzivni ukrepi ♪
  25.      prorokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati ♪

   19.776 19.801 19.826 19.851 19.876 19.901 19.926 19.951 19.976 20.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA