Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (19.576-19.600) 
- priravnáti -ám dov. (á ȃ) knjiž. prilagoditi: nekatere živali priravnajo barvo okolju / znal se je priravnati potrebam časa ♪
- priravnávati -am nedov. (ȃ) knjiž. 1. prilagajati: priravnavati način življenja okolju 2. primerjati: novega romana ni mogoče priravnavati s prejšnjimi ♪
- priredítev -tve ž (ȋ) 1. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni: udeležiti se prireditve; odpovedati prireditev; nastopiti na prireditvi; dobrodelna prireditev; družabna prireditev; kulturna, pevska, športna prireditev; obisk prireditve; program prireditve; vstopnice za prireditev; knjižni sejem in druge prireditve 2. glagolnik od prirediti1: prireditev črkopisa; prireditev knjige za otroke; prireditev pravil / prireditev turnirja 3. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen; priredba: med izvirnimi pesmimi so tudi prireditve ljudskih ♪
- priredítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prireditev: prireditveni program / prireditveni odbor; urediti prireditveni prostor; prireditvena poslovalnica ♪
- prirejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prireja: prevajalec in prirejevalec iger; prirejevalec šolske izdaje / prirejevalci razstave so pokazali le najboljša dela prireditelji ♪
- prirépništvo -a s (ẹ̑) slabš. podrejena zveza s kom: prav v tem se kaže njihovo prirepništvo ♪
- prirezávati -am nedov. (ȃ) prirezovati: prirezavati in ostriti palico za raženj ♪
- prirezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki prirezuje: prirezovalec zgornjih delov obutve / prirezovalec lesa ♪
- prirezoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prirezovanje: prirezovalni nož; prirezovalna deska ♪
- prirezoválnica -e ž (ȃ) prostor, obrat, kjer se kroji, prirezuje: prirezovalnica in šivalnica v tovarni obutve / prirezovalnica lesa ♪
- prirezovánje -a s (ȃ) glagolnik od prirezovati: prirezovanje las / prirezovanje zobotrebcev ♪
- prirezováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z rezanjem krajšati: prirezovati sadikam korenine in veje; prirezovati konjem repe // z rezanjem oblikovati konec kakega predmeta: prirezovati gosje pero / prirezovati svinčnik šiliti 2. z rezanjem dajati čemu določeno obliko, velikost: lepenko je prirezoval natančno po velikosti odprtin // dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: na dolgi mizi so ženske prirezovale blago / prirezovati dele za sandale ♦ les. prirezovati les dane kose lesa ustrezno razrezovati glede na zahteve ♪
- prirodoslóvec -vca m (ọ̑) naravoslovec: dela prirodoslovcev ♪
- prirodoslóven -vna -o prid. (ọ̑) naravosloven: prirodoslovne metode; prirodoslovno raziskovanje ♪
- prirodoslóvje -a s (ọ̑) naravoslovje: razvoj prirodoslovja ♦ šol. prirodoslovje nekdaj učni predmet, ki obsega fiziko in kemijo ♪
- prirodoznánstven -a -o prid. (ȃ) naravosloven: prirodoznanstvene vede / prirodoznanstveni časopis ♪
- prirodoznánstvo -a s (ȃ) naravoslovje: časopis za poljudno prirodoznanstvo ♪
- prirogovíliti -im dov. (í ȋ) ekspr. priti, povzročajoč nemir s hrupnim vedenjem: pozno ponoči je pijan prirogovilil domov / od kod si pa ti prirogovilil tako zgodaj prišel ♪
- prisédništvo -a s (ẹ̑) položaj prisednika: sprejeti prisedništvo ♪
- prisekávati -am nedov. (ȃ) s sekanjem skrajševati: prisekavati palice / prisekaval je kamne ♪
- prisekljív -a -o prid. (ȋ í) nar. piker, zbadljiv: prisekljiv človek / prisekljive besede prisekljívo prisl.: prisekljivo odgovoriti, zavrniti ♪
- priselítev -tve ž (ȋ) glagolnik od priseliti se: dovoliti priselitev; priselitev v Ameriko ♪
- priseljevánje -a s (ȃ) glagolnik od priseljevati se: priseljevanje v industrijsko razvite države, mesta ♪
- priseljeváti se -újem se nedov. (á ȗ) prihajati živet, prebivat kam: priseljevati se v industrijsko razvite dežele ♪
- prisesávati se -am se [sǝs in ses] nedov. (ȃ) s priseski se pritrjevati na podlago: pijavke se prisesavajo na kožo ♪
19.451 19.476 19.501 19.526 19.551 19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 
