Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (19.476-19.500)


  1.      primanjkováti  -újem nedov. (á ȗ) s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: primanjkuje cementa, premoga; hrane jim ne primanjkuje; publ. na tem območju primanjkujejo živila primanjkuje živil / za tako trditev mu primanjkuje dokazov ∙ ekspr. primanjkuje mu čut za estetiko nima ga ♪
  2.      príma vísta  prisl. (ȋ-ȋ) muz. brez vnaprejšnje priprave: igrati, peti prima vista ♪
  3.      primerjálnozgodovínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na primerjalno zgodovino: primerjalnozgodovinska študija ♪
  4.      primerjáva  -e ž (ȃ) 1. ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjava pisave, rezultatov; primerjava prepisa z originalom; glavne razlike so se pokazale že ob prvih primerjavah; delati primerjave med različnimi vzorci primerjati / za primerjavo dodajmo še nekaj podatkov // kazanje na enakost stvari zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: primerjava njegovega položaja z našim ni mogoča; publ. te umetnine ne vzdržijo primerjave z najbolj znanimi so dosti slabše // kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: da bi ga bolje označil, si je pomagal s primerjavo; primerjava mladosti s pomladjo ♦ lit. ustaljene primerjave primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primerjavi z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: število zdravstvenih ustanov se je v primerjavi s predvojnim zelo povečalo; naše težave so v primerjavi z njihovimi majhne ♪
  5.      primerljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da primerjati: zaradi enakih izhodišč so podatki primerljivi; rezultati teh raziskav med seboj niso primerljivi // ki se glede na kako lastnost da s čim enačiti: njihove uprizoritve so primerljive z uprizoritvami v osrednjem gledališču; nič ni bilo primerljivo s pogledom na to lepoto ♪
  6.      primerljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost primerljivega: lahka primerljivost; primerljivost podatkov ♪
  7.      primešávanje  -a s (ȃ) glagolnik od primešavati: koristno je primešavanje določenih snovi ♪
  8.      primešávati  -am nedov. (ȃ) mešajoč dodajati: testu primešavaj jajce za jajcem // dodajati sploh: primešavati zemlji različne mineralne snovi; pren., ekspr. pripovedi ne bom primešaval nobenih laži ♪
  9.      primijávkati  -am dov. (ȃ) mijavkajoč priti: maček je primijavkal v sobo ♪
  10.      primitív  -a m (ȋ) pripadnik primitivnega ljudstva: raziskovati kulturo primitivov ♪
  11.      primitívec  -vca m (ȋ) 1. slabš. neizobražen, nekulturen človek: rekel mu je, da je primitivec; miselnost, ravnanje primitivcev 2. redko primitiv: raziskovati življenje, kulturo primitivcev ♪
  12.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši (ȋ) 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje ♪
  13.      primitivíst  -a m (ȋ) um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivec: slike, skulpture primitivistov / slikar primitivist ♪
  14.      primitivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na primitiviste: primitivistična slika / primitivistični nazori ♪
  15.      primitivizácija  -e ž (á) glagolnik od primitivizirati: upirati se težnjam po primitivizaciji življenja / primitivizacije v kulturi ♪
  16.      primitivízem  -zma m (ȋ) slabš. neizobraženost, nekulturnost: njegovo ravnanje je odraz skrajnega primitivizma / primitivizem in provincializem v kulturi ● knjiž., redko primitivizem plesov afriških plemen prvinskost ♪
  17.      primitivizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj primitivno: primitivizirati vsakdanje življenje / primitivizirati glasbo ♪
  18.      primitívka  -e ž (ȋ) slabš. neizobražena, nekulturna ženska: imel jo je za primitivko ♪
  19.      primitívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost ♪
  20.      primòjdevét  in primojdevét medm. (ȍ-ẹ̑; ẹ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: lepa pa je, primojdevet ♪
  21.      primojdúševec  -vca m (ū) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je večen godrnjač in primojduševec ♪
  22.      primòjkrváv  in primojkrváv medm. (ȍ-ȃ; ȃ) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojkrvav, ne dam denarja za to neumnost ♪
  23.      primòjsvét  in primojsvét medm. (ȍ-ẹ̄; ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne ♪
  24.      primòjvéri  in primojvéri medm. (ȍ-ẹ́; ẹ́) star. izraža podkrepitev trditve: primojveri, da te nisem videl ♪
  25.      primotogláviti  -im dov. (á ȃ) star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla ♪

   19.351 19.376 19.401 19.426 19.451 19.476 19.501 19.526 19.551 19.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA