Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (19.351-19.375)


  1.      pridobívati  -am nedov. (í) 1. z delom, prizadevanjem prihajati do česa: pridobivati denar, premoženje; s trudom pridobivati (si) sredstva za življenje / z vojskovanjem so si pridobivali nova ozemlja / pridobivati znanje iz knjig, s šolanjem / pridobivati delovne izkušnje / pridobivati spoštovanje, ugled; pridobivati (si) ljubezensko naklonjenost 2. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobivati žlahtne kovine; iz teh rastlin se pridobivajo eterična olja ♦ fiz. pridobivati z destilacijo // delati, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobivati obdelovalno zemljo s požiganjem / na tem območju pridobivajo prvovrsten premog kopljejo 3. vzbujati pozitiven, naklonjen odnos: s svojo neposrednostjo je ljudi pridobival; počasi jo je pridobival zase; pridobivati in odbijati // delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pridobivati nove člane, naročnike; pridobivati (si) pristaše // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pridobivati ljudi k sodelovanju, za kako delo 4. postajati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobivati hitrost, publ. na hitrosti; pridobivati kondicijo / pridobivati težo, višino / pridobivati vrednost ● ob njem mnogo pridobivam se veliko naučim, spoznam veliko novega ♪
  2.      pridobljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da pridobiti: pridobljivo premoženje; pridobljivo znanje ● zastar. varčen in pridobljiv gospodar pridobiten ♪
  3.      pridováti  -újem in prídovati -ujem nedov. (á ȗ; í) zastar. koristiti, pomagati: to človeku nič ne priduje / s tem dejanjem mu je hotel pridovati ♪
  4.      prídoven  -vna -o prid. (í) nar. 1. koristen: pridovno delo / fant je pri živini čisto pridoven 2. delaven, priden: soseda je pridovna gospodinja ♪
  5.      pridrevíti  -ím dov., pridrêvi in pridrévi; pridrévil (ȋ í) 1. star. pripoditi, prignati: veter pridrevi črne oblake 2. redko pridrveti: pridrevil je na kolesu / otroci so (se) pridrevili pred hišo prihiteli, pritekli ♪
  6.      pridruževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj sestavni del kake enote: pridruževati občini manjše kraje; pridruževati si sorodne delovne organizacije pridruževáti se 1. začenjati biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: po poti so se jim pridruževale nove skupine; otroci so se mu na ulici pridruževali, ker jim je dajal bonbone / v vsaki vasi so se jim pridruževali prostovoljci // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: strokovnjakom so se pridruževali tudi amaterji / pridruževati se uporniškemu gibanju / ob kapitulaciji Italije so se množično pridruževali partizanom odhajali k partizanom // začenjati biti v istem stanju kot kdo drug: pridruževati se vsesplošnemu veselju 2. imeti, izražati enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridruževali / publ.: pridružujem se vašemu mnenju soglašam z vami; pridruževati se protestu zoper nevzdržne razmere 3. pojavljati se istočasno s čim drugim: jezi se je pridruževal še občutek krivde; šumenju vetra so se pridruževali še drugi glasovi ♪
  7.      pridružítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pridružiti: pridružitev ozemlja drugi državi / pridružitev upornikom ♪
  8.      pridrvéti  -ím dov. (ẹ́ í) drveč pripeljati: vlak pridrvi na postajo; motorji pridrvijo na trg / na kolesu, s kolesom pridrveti drveč se pripeljati // ekspr. prihiteti, priteči: otroci so pridrveli v razred; vsi naenkrat so pridrveli, zastar. se pridrveli v sobo ♪
  9.      pridrvíti  -ím dov., pridŕvil (ȋ í) 1. star. pripoditi, prignati: pastirji so pridrvili ovce v hlev 2. pridrveti: kolesarji so pridrvili po cesti / otroka sta (se) mu pridrvila naproti prihitela, pritekla ♪
  10.      pridržávati  -am nedov. (ȃ) pridrževati: pridržavati konje; pridržavati z roko / pridržavati dih, sapo ♪
  11.      pridrževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s prijemom krajši čas ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: vozniki so pridrževali konje; pridrževati koga z roko; pridrževati si ovratnik z brado / redko letvice pridržujejo orodje v ustreznem položaju držijo 2. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu; zadrževati: rad bi še ostal, a ga ni nihče pridrževal 3. krajši čas ne delati tega, kar izraža določilo: pridrževati dih; pridrževati korak pridrževáti si jur. zagotavljati si določene pravice zlasti pri dogovoru, pogodbi: pridrževati si nadzorstvo ∙ pisar. pridržujem si pravico odgovoriti na to vprašanje pozneje na to vprašanje bom odgovoril pozneje pridržujóč -a -e: pridržujoč dih, je prisluškoval pridrževán -a -o: pridrževano dihanje ♪
  12.      priduševáti se  -újem se nedov. (á ȗ) redko pridušati se: v jezi se je priduševal / priduševal se je, da ostane ♪
  13.      pridušítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pridušiti: pridušitev zvoka ♪
  14.      pridvíg  -a m (ȋ) zastar. relief: stene so okrašene s pridvigi ♪
  15.      pridvígniti  -em dov. (í ȋ) privzdigniti: počasi je pridvignil pokrov / bolnik je poskušal pridvigniti glavo / dogajanje v romanu je nekoliko pridvignil pridvígnjen -a -o: pridvignjene misli; odmaknil je pridvignjeno podnico ∙ tam je svet nekoliko pridvignjen dvignjen, višji ♪
  16.      pridvígnjenost  -i ž (ȋ) privzdignjenost: govornika je zanašalo v nekakšno pridvignjenost ♪
  17.      pridvížen  -žna -o prid. (ȋ) 1. ki se da dvigniti, dvižen: miza s pridvižnim pokrovom / pridvižni most 2. zastar. reliefen: rezljane pridvižne podobe ♪
  18.      pridvòr  -ôra m (ȍ ó) knjiž. preddverje: hiša s pridvorom ♪
  19.      pridvóren  -rna -o prid. (ọ̑) zastar. dvoren: pridvorni služabniki ♦ zgod. pridvorno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem skrbi za obdelovanje zemlje fevdalec sam, navadno z nesvobodnimi podložniki ♪
  20.      pridvórnik  -a m (ọ̑) zastar. dvorjan: kralj in njegovi pridvorniki ♪
  21.      prienačeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko enačiti: prienačevati razmere ene dežele razmeram v drugi ♪
  22.      priganjáštvo  -a s (ȃ) ekspr. dejavnost priganjačev: očitajo mu priganjaštvo; priganjaštvo nadzornikov / politično priganjaštvo ♪
  23.      priglasítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priglasiti: priglasitev za vozniški izpit; rok za priglasitev / priglasitev dogodka ♪
  24.      priglasítven  -a -o prid. (ȋ) knjiž. prijaven: priglasitveni rok / priglasitveni obrazec ♪
  25.      priglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: priglaševati otroke za izlet; nekateri se že priglašujejo k izpitom / priglaševati se k besedi ♪

   19.226 19.251 19.276 19.301 19.326 19.351 19.376 19.401 19.426 19.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA