Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (19.101-19.125)



  1.      prevévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. prevzemati, navdajati: ljudi je prevevalo upanje; prevevala ga je zavest, da mora pomagati tovarišem; prevevala jo je žalost / to literaturo preveva revolucionarni duh; njegovo poezijo preveva optimizem ● knjiž. ozračje je preveval duh po dimu v ozračju je bil
  2.      prevéz  -i inž (ẹ̑) nar. belokranjsko po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost; šparon: obrezati trto na prevez
  3.      prevéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar se uporabi za prevezovanje česa: z oči so mu sneli prevezo, da je lahko gledal / stisniti nadlaket z gumijasto prevezo 2. glagolnik od prevezati: preveza uda pri krvavitvi je škodljiva / preveza ranjene roke
  4.      prevézati  in prevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. namestiti, dati vrv, trak okrog česa: prevezati darilo s trakom; prevezati škatlo z vrvico / prevezati žilo / prevezati komu oči z ruto zavezati 2. (na novo) obvezati: prevezati ranjencu roko / prevezati rano ◊ med. prevezati ud nekdaj tesno namestiti prevezo nad ranjenim mestom zaradi preprečitve krvavitve; obrt. prevezati staro knjigo na novo zvezati; ptt prevezati narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom prevézan -a -o: prevezana roka; zavitek, prevezan z vrvico
  5.      prevezáva  -e ž () glagolnik od prevezati: prevezava ranjene roke / knjigovez je pri prevezavi knjigi obrezal robove
  6.      prevézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) prevrniti, zlasti posodo: prevezniti lonec; skleda se je preveznila ● star. cesta se prevezne v dolino prevesi
  7.      prevezovalíšče  -a s (í) obvezovališče: odpeljati ranjenca na prevezovališče
  8.      prevezoválnica  -e ž () obvezovalnica: nesti ranjenca v prevezovalnico
  9.      prevezovánje  -a s () glagolnik od prevezovati: prevezovanje zavojev / prevezovanje ranjencev
  10.      prevezováti  -újem nedov.) (na novo) obvezovati: prevezovati ranjencu nogo
  11.      prevíden  -dna -o prid., prevídnejši (í ) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš; prihodnjič bodi bolj previden / približati se s previdnimi koraki 2. ki ravna, govori zelo premišljeno, upoštevajoč posledice, okoliščine: previdni politiki, vzgojitelji; v odgovoru je bil previden / previdne obljube; previdna presoja možnosti / publ. previdna politika ne zelo odločna 3. publ. ki dopušča pomisleke, dvome: previdna trditev / previdno stališče ● bil je previden do njenih trditev dvomil je, da so resnične; biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno prevídno prisl.: previdno položiti ranjenca na tla; previdno prečkati cesto; previdno ravnati s čim; previdno stopati po ozki brvi ● previdno se nasmehniti rahlo, zadržano
  12.      prevídeti  -im dov.) star. 1. spoznati, dojeti: pameten človek to lahko previdi; previdel je, da je vse zaman; zdaj lahko previdiš, kako nespametno si ravnal 2. preskrbeti, oskrbeti: prevideti vojake s hrano; prevideti se s tobakom ● star. prevideti nesrečo napovedati, predvidetirel. prevideti bolnika podeliti mu zakramente za umirajoče prevíden -a -o: umreti previden
  13.      previdljív  -a -o prid. ( í) star. napovedljiv, predvidljiv: previdljivi rezultati
  14.      prevídnež  -a m () ekspr. previden človek: velik previdnež je; previdneži in bojazljivci
  15.      prevídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost previdnega človeka: znan je po svoji previdnosti / opozarjati koga na previdnost previdno ravnanje / preden je spregovoril, je iz previdnosti zaprl vrata; ravnati s potrebno previdnostjo ∙ preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previdenrel. božja previdnost ga je vodila Bog
  16.      prevídnosten  -tna -o (í) pridevnik od previdnost: previdnostni ukrepi
  17.      previháren  -rna -o prid. (á ā) preveč viharen: danes je morje za plovbo previharno / ekspr.: previharna čustva; previharno življenje
  18.      previháriti  -im dov.) ekspr. hrupno zabavajoč se prebiti, preživeti: previhariti noč ● knjiž., ekspr. previhariti krizo premagati
  19.      previhráti  -ám dov.) ekspr. zelo hitro prehoditi: vse mesto je previhral / vas so previhrali jezdeci predirjali
  20.      previhràv  -áva -o prid. ( á) preveč vihrav: premlad in previhrav je / previhrave izjave previhrávo prisl.: previhravo delati
  21.      previjálec  -lca [c in lc] m () delavec, ki previja: previjalec preje
  22.      previjálen  -lna -o prid. () teh. ki je za previjanje: previjalni stroj
  23.      previjalíšče  -a s (í) obvezovališče: nesti ranjence na previjališče
  24.      previjálka  -e [k in lk] ž () delavka, ki previja: previjalka v predilnici
  25.      previjálnica  -e ž () prostor, obrat za previjanje: delati v previjalnici

   18.976 19.001 19.026 19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA