Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (18.926-18.950)


  1.      Prešérnov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor; Prešernov Krst pri Savici; Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov ♪
  2.      prešérnovec  -vca m (ẹ́) 1. pristaš Prešernovih kulturnih in političnih nazorov: prešernovci so se spopadli z metelkovci 2. pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Prešernove brigade: prešernovci so prebili obroč ♪
  3.      prešérnovski  -a -o prid. (ẹ́) tak kot pri Prešernu: to je prešernovski slog; prešernovska tragika prešérnovsko prisl.: pesnik se včasih izraža (po) prešernovsko ♪
  4.      prešestvováti  -újem nedov. (á ȗ) star. prešuštvovati: prešestvuje in krade ♪
  5.      prešinljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko predirljiv, pronicljiv: prešinljiv pogled ♪
  6.      prešív  -a m (ȋ) obrt. okrasni šiv: čevlji z rumenimi prešivi / dvovrstni prešiv ♪
  7.      prešiválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) obrt. ženska, ki poklicno sešiva ukrojene dele usnjenega oblačila, obutve: zaposliti prešivalko / čevljarska prešivalka ♪
  8.      prešívati  -am nedov., tudi prešivájte; prešívala in prešivála (í) 1. s šivanjem prekrivati, zakrivati: prešivati luknje na rokavu 2. s šivanjem skozi material združevati več plasti: prešivati hrbet vetrnega jopiča 3. delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešivati s svilo 4. dov., ekspr. s šivanjem doseči veliko, preveliko mero: koliko sem v tistih letih prešivala ● redko prešivati stare obleke prekrojevati, predelovati ♪
  9.      preštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preštevati: preštevanje drobiža; preštevanje glasov pri volitvah / bojkotirati preštevanje ne udeležiti se ljudskega štetja na Koroškem leta 1976, pri katerem so se glasovalci morali izreči zlasti glede svoje jezikovne pripadnosti ♪
  10.      preštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko izštevanka, izštevalnica: poznal je veliko preštevank ♪
  11.      preštévati  -am nedov. (ẹ́) s štetjem ugotavljati število česa: preštevati cekine; preštevati drevesa ob poti / preštevati čredo / preštevati na prste / ekspr. koroški Slovenci so ob ljudskem štetju poudarjali, da se ne dajo preštevati; večkrat smo se preštevali, če smo še vsi ∙ ekspr. preštevati komu kosti zelo ga pretepati, tepsti; ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♪
  12.      preštevílčiti  -im dov. (í ȋ) na novo oštevilčiti: preštevilčiti brošuro / preštevilčiti poglavje v romanu ♪
  13.      preštevílen  -lna -o prid. (ȋ) nav. mn. 1. preveč številen: preštevilni avtomobili ovirajo pešcem prehod / preštevilna družina za tako majhno stanovanje 2. knjiž., ekspr. zelo številen: zbral je preštevilne dokaze o svoji nedolžnosti ♪
  14.      preštevílnost  -i ž (ȋ) značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine ♪
  15.      prešúštvo  tudi préšuštvo -a s (ȗ; ẹ̄) spolno občevanje poročene osebe zunaj zakona: ne trpeti prešuštva / živeti v prešuštvu ♪
  16.      prešuštvovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prešuštvovati: obsojati prešuštvovanje; zalotiti pri prešuštvovanju ♪
  17.      prešuštvováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr., pri poročeni osebi spolno občevati zunaj zakona: žena je prešuštvovala s sosedom ♪
  18.      pretaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pretaljevati: pretaljevanje kovin ♪
  19.      pretaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) ponovno taliti: pretaljevati staro železo ♪
  20.      pretankovésten  tudi pretenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) preveč tankovesten: pretankovesten človek / pretankovestne raziskave ♪
  21.      pretávati  -am dov. (ā) tavajoč priti z enega konca česa do drugega: kakor slepec je pretaval mesto // ekspr. v tavanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem pretaval, preden sem našel izhod ♪
  22.      pretegovánje  -a s (ȃ) glagolnik od pretegovati: pretegovanje udov / pretegovanje mu je dobro delo / pretegovanje pri delu ♪
  23.      pretegováti  -újem nedov. (á ȗ) večkrat zelo iztegniti in s tem sprostiti: pretegoval je premrle noge pretegováti se zelo iztegovati roke, noge in telo: zlezli so iz šotorov in se začeli pretegovati; pretegovati se na postelji ● ekspr. ves dan se preteguje na plaži poležava, lenari; ekspr. pri tem delu se ti najbrž ni treba pretegovati se preveč, pretirano truditi, si prizadevati ♪
  24.      pretehtávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pretehtavati: pretehtavanje načrta / pretehtavanje položaja; pretehtavanje vrednosti česa ♪
  25.      pretehtávati  -am nedov. (ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: pretehtavali so predsednikovo poročilo / nasprotnika sta pretehtavala drug drugega; pretehtaval je dobre in slabe strani ponudbe // ocenjevati: pretehtaval je njegovo delo; pretehtavati kvaliteto blaga; pretehtavati politični položaj; pretehtavala je njegovo zunanjost // premišljati: pretehtavala je njegove besede / pretehtavati dogodke iz preteklosti; pretehtaval je, kaj naj stori ♪

   18.801 18.826 18.851 18.876 18.901 18.926 18.951 18.976 19.001 19.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA