Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (18.651-18.675)


  1.      premotrívati  -am nedov. (í) raba peša opazovati, gledati: nekaj trenutkov ga je radovedno premotrivala; premotrivati svet // s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: začel je trezno premotrivati nevarnosti; premotrivati vprašanje z vseh strani ♪
  2.      premozgávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. preudarjati, tehtati (v mislih): premozgavati novice, probleme; natihem, zase premozgavati ♪
  3.      premožênjskopráven  -vna -o prid. (ē-ā) nanašajoč se na premoženjsko pravo: premoženjskopravni zahtevek / premoženjskopravna vprašanja ♪
  4.      premŕšav  -a -o prid. (ŕ) preveč mršav: krave ni mogel prodati, ker je premršava ♪
  5.      premŕtev  -tva -o stil. -ó prid. (ŕ) ekspr. preveč mrtev, pust: ob nedeljah je mesto premrtvo / premrtvih ljudi ne mara / premrtva glasba / premrtva barva ♪
  6.      prenaíven  -vna -o prid. (ȋ) preveč naiven: zanj je bila prenaivna / ekspr. prenaiven predlog ♪
  7.      prenasičeváti  -újem nedov. (á ȗ) preveč nasičevati: prenasičevati otroka; pren. prenasičevati učence z znanjem ♪
  8.      prenaváden  -dna -o prid. (ȃ) preveč navaden: to je zanj prenavadna stvar ♪
  9.      prenavelíčati se  -am se dov. (ȋ) ekspr. naveličati se: vsega se je že prenaveličala prenavelíčan -a -o 1. deležnik od prenaveličati se: biti prenaveličan čakanja 2. ki je brez volje, zanimanja: bila je stara, sitna, prenaveličana ♪
  10.      prenávljanje  -a s (á) glagolnik od prenavljati: prenavljanje zgradb / prenavljanje vinogradov ♪
  11.      prenávljati  -am nedov. (á) delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenavljati dvorano, hišo / prenavljati vinograde; pren. trpljenje prenavlja človeka ♪
  12.      prenehávanje  -a s (ȃ) glagolnik od prenehavati: postopno prenehavanje rasti ♪
  13.      prenehávati  -am nedov. (ȃ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: prenehaval ga je sovražiti b) publ., z orodnikom: delavci prenehavajo z delom c) elipt.: dež že prenehava 2. izraža približevanje koncu obstajanja: proti večeru vročina prenehava ♪
  14.      prenehováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati c) elipt.: dež že prenehuje 2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje ♪
  15.      prenesljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. prenosen, prenosljiv: prenesljiv predmet / prenesljiva bolezen ♪
  16.      preneváren  -rna -o prid. (á ā) preveč nevaren: tekmovanja ne bo, ker je proga v takih razmerah prenevarna / tako prehitevanje je prenevarno ♪
  17.      prenevédanje  -a s (ẹ́) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja ♪
  18.      prenevédast  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. sprenevedast: reči s prenevedastim glasom prenevédasto prisl.: prenevedasto je gledala okoli sebe ♪
  19.      prenevédati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. sprenevedati se: dekle se preneveda; ne zna se prenevedati ♪
  20.      prenicljív  -a -o prid. (ȋ í) redko pronicljiv, prodoren: prenicljiv umetnikov duh / prenicljiva analiza ♪
  21.      prenicljívost  -i ž (í) redko pronicljivost, prodornost: za to je potrebna velika prenicljivost ♪
  22.      prenikàv  -áva -o prid. (ȁ á) redko pronicljiv, pronicav: prenikav pogled / prenikava analiza prenikávo prisl.: prenikavo gledati, presojati kaj ♪
  23.      prenikljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. močen in neprijetno visok; predirljiv: prenikljiv žvižg prenikljívo prisl.: prenikljivo je pozvonilo ♪
  24.      prenočeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci ♪
  25.      prenočevalíšče  -a s (í) hiša s prostori za prenočitev, prenočevanje; prenočišče: proti večeru se je vrnil v prenočevališče ♪

   18.526 18.551 18.576 18.601 18.626 18.651 18.676 18.701 18.726 18.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA