Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (18.501-18.525)


  1.      preiskovánec  -nca m (á) kdor je preiskovan: ugotoviti neuravnovešenost pri precejšnjem odstotku preiskovancev; potreba po popolni sproščenosti preiskovanca ♪
  2.      preiskovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preiskovati: pri še tako natančnem preiskovanju knjižnice knjige niso našli / preiskovanje njegove preteklosti / preiskovanje poškodbe z otipavanjem / po dolgem preiskovanju dognati izvor besede ♪
  3.      preiskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa: preiskovali so vso okolico, da bi zbrali ostanke letala / zaradi morebitne okužbe mikroskopsko preiskovati živila / preiskovati sumljive osebe // delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: preiskovati pacienta; dolgo so ga preiskovali 2. zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem zlasti glede na nezakonitost, krivdo: ker je bila krivda očitno na njegovi strani, zadeve niso več preiskovali 3. redko raziskovati, proučevati: preiskovati literarno delo preiskujóč -a -e: preiskujoč pogled; prisl.: preiskujoče opazovati preiskován -a -o: preiskovani odlitki; preiskovane osebe ♪
  4.      preizkuševálec  tudi preskuševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj preizkuša: preizkuševalec kablov / topilci in preizkuševalci zlata ♪
  5.      preizkuševálen  tudi preskuševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preizkušanje: preizkuševalna naprava / preizkuševalno središče / odstraniti snovi, ki motijo preizkuševalno reakcijo ♪
  6.      preizkuševalíšče  tudi preskuševalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj preizkuša: nove motorje pošljejo v preizkuševališče; preizkuševališče orožja, za orožje; laboratoriji in preizkuševališča ♪
  7.      preizkuševálnica  tudi preskuševálnica -e ž (ȃ) prostor, kjer se kaj preizkuša: preizkuševalnica serumov, tkanin; laboratoriji in preizkuševalnice / ekspr. preizkuševalnica za trdnost živcev ♪
  8.      preizkuševálnik  tudi preskuševálnik -a m (ȃ) naprava za preizkušanje: hidravlični preizkuševalnik ♦ elektr. preizkuševalnik faze naprava za ugotavljanje prisotnosti napetosti ♪
  9.      preizvŕsten  -tna -o prid. (r̄) ekspr. izvrsten: preizvrstno sadje / preizvrsten človek je / preizvrstna misel preizvŕstno prisl.: preizvrstno slikati; preizvrstno narejen načrt ♪
  10.      prejokováti  -újem nedov. (á ȗ) star. jokati: ves obupan je prejokoval ure in ure ♪
  11.      prekajeválnica  -e ž (ȃ) prostor za prekajevanje mesa: vzeti meso iz prekajevalnice; dati klobase v prekajevalnico ♪
  12.      prekajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prekajevati: prekajevanje mesa; prekajevanje rib še ni končano ♪
  13.      prekajeváti  -újem nedov. (á ȗ) izpostavljati delovanju dima zaradi konzerviranja: prekajevati svinjsko meso, ribe ♪
  14.      prekaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prekaljevati: prekaljevanje jekla / ideološko prekaljevanje vodilnih delavcev ♪
  15.      prekaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) s kaljenjem dosegati največjo možno trdoto jekla: prekaljevali so različne jeklene predmete prekaljeváti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: prekaljevali so se v številnih bojih, trpljenju // v zvezi z v postajati izkušen, izurjen: v taki družbi se je prekaljeval v govornika ♪
  16.      prekílav  -a -o prid. (í) slabš. prešibek, preslaboten: fant je še prekilav za tako delo ♪
  17.      prekinítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od prekiniti: prekinitev električnega toka; prekinitev telefonske zveze / prekinitev diplomatskih stikov; publ. prekinitev sovražnosti / prekinitev dopusta; prekinitev pogajanj; opravičiti se za prekinitve med oddajo / prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev / prekinitev nosečnosti 2. čas med nenadnim prenehanjem in ponovnim začetkom obstajanja, trajanja česa: prekinitev je trajala pet minut; daljša, krajša prekinitev / z manjšimi prekinitvami je bilo to ozemlje naseljeno od prazgodovine dalje ◊ voj. črta prekinitve ognja črta, na kateri se nahajajo vojaške sile ob dogovorjenem prenehanju spopadov ♪
  18.      prekinjeválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) elektr. priprava za prekinjanje električnega toka: prekinjati tok s prekinjevalcem / mehanski prekinjevalec ♦ avt. kontakt prekinjevalca kladivce in nakovalce pri motorju avtomobila ♪
  19.      prekipévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prekipevati: prekipevanje mleka / prekipevanje ljubezenskih čustev ♪
  20.      prekipévati  -am nedov. (ẹ́) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: mleko na štedilniku je prekipevalo 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri: v njej je prekipevalo sovraštvo; brezoseb. v njem je prekipevalo od jeze / kar prekipeval je od navdušenja, prijaznosti bil je zelo navdušen, prijazen ∙ ekspr. jeza mu je že prekipevala ni je mogel več zadrževati; ekspr. srce mu je prekipevalo od sreče bil je zelo srečen prekipevajóč -a -e: prekipevajoč od navdušenja; prekipevajoča ljubezen do domovine; prekipevajoče veselje ♪
  21.      preklávrn  -a -o prid. (á) nav. ekspr. preveč klavrn: preutrujen je in preklavrn / tako življenje je preklavrno / njihov pridelek je bil preklavrn za prodajo ♪
  22.      preklétstvo  -a s (ẹ̑) 1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: zadelo jo je očetovo prekletstvo / zagroziti s prekletstvom / ekspr. to je prekletstvo usode // stanje človeka, nad katerim je bila izražena taka želja: rad bi se rešil tega prekletstva / vznes. klicati prekletstvo nad sovražnika 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar preprečuje, onemogoča, da bi bil kdo srečen, zadovoljen: tako delo je človeku prekletstvo; ne imeti otrok je bilo zanj prekletstvo; vetrovi so bili prekletstvo te poti ● kraljično je rešil prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil ♪
  23.      prekliceváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. razglašati kaj za neveljavno: preklicevati dokumente v časopisu / preklicujem osebno izkaznico na ime Janez Gorenc / dov. ta kvalifikator preklicuje prejšnjega 2. razglašati vesti, trditve za neresnične, navadno v časopisu: zaradi svoje opravljivosti je morala večkrat kaj preklicevati / preklicujem žaljive besede, izrečene Janezu Gorencu ♪
  24.      preklicljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da preklicati, razveljaviti: preklicljiv ukrep; preklicljivo dovoljenje ♪
  25.      preklikávati se  -am se nedov. (ȃ) knjiž., redko s klici se sporazumevati: jetnik se je preklikaval z mimoidočimi ♪

   18.376 18.401 18.426 18.451 18.476 18.501 18.526 18.551 18.576 18.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA