Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (18.226-18.250)



  1.      pràvzapràv  prisl. (-) 1. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: pravzaprav mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; pravzaprav si samo domišlja, da je bolan; pravzaprav rajši vidim, da ostaneš doma // izraža pridržek: hudoben pravzaprav ni, pač pa nagajiv // ekspr. poudarja trditev: moški ste pravzaprav vsi enaki 2. izraža popravek prej povedanega: šport, pravzaprav alpinizem, mu veliko pomeni; vsi smo rekli, pravzaprav stric je rekel, naj že gre; pošteno sva lačna, in žejna tudi. Pravzaprav žejna še bolj 3. ekspr., v vprašalnih stavkih poudarja ugibanje: kje pa si pravzaprav; koliko je pravzaprav ura; kaj pravzaprav hočeš od mene; za kaj pa pravzaprav gre / sprašujem se, kaj pravzaprav tukaj iščem
  2.      právzòr  -ôra m (- -ó) knjiž., redko prvi, osnovni vzor: pravzore za svoje ustvarjanje je našel v ljudski pesmi / starka se mu je zdela pravzor potrpežljivosti tipičen zgled, primerfiloz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je; arhetip
  3.      právzròk  -óka m (- -ọ́) filoz. prvi vzrok vsega, kar je: razmišljati o pravzroku sveta; pren., knjiž. iskati pravzroke vsega slabega in dobrega
  4.      prázgodovína  -e ž (-í) obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega ni pisanih virov: najdbe iz prazgodovine / prazgodovina človeštva // veda o tem: zanimati se za prazgodovino ◊ arheol. obdobje prazgodovinskih dob
  5.      prázgodovínar  -ja m (-) strokovnjak za prazgodovino: dognanja prazgodovinarjev
  6.      prázgodovínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na prazgodovino: prazgodovinske najdbe / prazgodovinski človek ♦ arheol. prazgodovinska doba vsaka od dob med mlajšo kameno in mlajšo železno dobo
  7.      praznítev  -tve ž () glagolnik od prazniti: praznitev poštnih nabiralnikov; praznitev sodov
  8.      praznoglàv  in praznogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. omejen, neumen: praznoglav človek; mati mu je večkrat rekla, da je praznoglav
  9.      praznoglávec  -vca m () praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci
  10.      praznoglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost praznoglavega človeka: njegova praznoglavost je očitna / narediti kaj iz praznoglavosti
  11.      praznoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor praznuje: veseli glasovi praznovalcev / praznovalcu so prisrčno čestitali
  12.      praznovánje  -a s () glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov
  13.      praznováti  -újem nedov.) proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan republike; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes, praznovali bomo pa jutri // nav. ekspr. ne delati, počivati: trgovine danes praznujejo / konji so praznovali v hlevu ● danes praznuje naša mama rojstni dan ima; jutri bo praznoval osemdesetletnico bo star osemdeset let; publ. naši igralci so na tem igrišču že tretjič praznovali zmago zmagalirel. praznovati božič; praznovati nedeljo udeležiti se maše in ne opravljati težkih fizičnih del praznován -a -o: slovesno praznovana obletnica pisateljeve smrti
  14.      praznovérec  -rca m (ẹ̑) praznoveren človek: imeli so ga za praznoverca
  15.      praznovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki veruje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: praznoveren človek; biti, postati praznoveren / praznoverne navade
  16.      praznovérje  -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja
  17.      praznovérnež  -a m (ẹ̑) praznoveren človek: ciganka prerokuje praznovernežu
  18.      praznovérnost  -i ž (ẹ́) lastnost praznovernega človeka: izrabil je njegovo praznovernost / odklanjati praznovernost
  19.      praznovérski  -a -o prid. (ẹ̑) praznoveren: praznoverski ljudje / praznoverske navade
  20.      praznovérstvo  -a s (ẹ̑) praznoverje: boriti se proti praznoverstvu / praznoverstvo primitivnih ljudstev
  21.      prážív  -í ž (-) knjiž. pražival: v morju živeče praživi
  22.      práživál  -i [a] ž (-) nav. mn., biol. enocelična žival: raziskovati luknjičarke in druge praživali; okamnele praživali
  23.      práživálca  tudi práživálica -e [tudi c] ž, rod. mn. práživálic in práživálc (-) biol. manjšalnica od pražival: plankton sestavljajo različne praživalce
  24.      prebárvati  -am dov. () ponovno pobarvati: prebarvati kuhinjsko pohištvo / vse lesene dele je prebarval pobarval // pobarvati z drugačno barvo: prebarvati plašč / prebarvati lase v črno / ekspr. slana je prebarvala bukve; pren., ekspr. idejno prebarvati prebárvan -a -o: prebarvano pohištvo
  25.      prebáva  -e ž () glagolnik od prebavljati ali prebaviti: prebava se začne že v ustih; temeljita prebava; prebava hrane // proces v zvezi s prebavljanjem: dodati jedem snovi, ki pospešujejo, urejajo prebavo; paziti na redno prebavo; ima motnje v prebavi; težave s prebavo // sposobnost za prebavljanje: ima dobro prebavo

   18.101 18.126 18.151 18.176 18.201 18.226 18.251 18.276 18.301 18.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA