Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (18.076-18.100)



  1.      požrtvovánje  -a s () knjiž. požrtvovalno delo, žrtvovanje: njegovo življenje je bilo nesebično požrtvovanje za druge / znano je njegovo junaštvo in požrtvovanje požrtvovalnost
  2.      požvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) krajši čas žvečiti: zalogaj je malo požvečil in požrl ∙ ekspr. v naglici je požvečil kos pečenke pojedel
  3.      požvekáti  -ám dov.) redko požvečiti: zalogaj je malo požvekal in požrl
  4.      požvenketáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) krajši čas žvenketati: požvenketati s kovanci v žepu
  5.      požvenketávati  -am nedov. () večkrat žvenketati: njene zapestnice so požvenketavale; požvenketavati z ostrogami
  6.      požvenkljáti  -ám dov.) krajši čas žvenkljati: požvenkljati s kovanci
  7.      požvenkljávati  -am nedov. () večkrat žvenkljati: pri hoji je požvenkljaval z ostrogami
  8.      požvepláti  -ám dov.) agr. 1. poškropiti, posuti s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: požveplati grozde, vinsko trto 2. zažveplati: požveplati klet, sod
  9.      požvížgati  -am dov. (í) 1. oglasiti se z žvižgom: kdaj pa kdaj je zavrisnil in požvižgal 2. z žvižgom dati znamenje: požvižgati psu požvížgati se ekspr. ne ceniti, ne upoštevati: požvižgam se nate ∙ ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje
  10.      požvižgávanje  -a s () glagolnik od požvižgavati: zasliši se tiho požvižgavanje / ptičje čivkanje in požvižgavanje / požvižgavanje krogel
  11.      požvižgávati  -am nedov. () večkrat žvižgati: fant je polglasno požvižgaval / požvižgavati popevko / požvižgavati za dekleti // ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: sičniki so mu požvižgavali med zobmi / krogle so požvižgavale nad njihovimi glavami
  12.      požvižgováti  -újem nedov.) požvižgavati: hodil je po cesti in požvižgoval / požvižgovati popevko / ekspr. burja požvižguje okrog oken
  13.      požvrkljáti  -ám dov.) krajši čas žvrkljati: požvrkljati jajca
  14.      práčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) antr. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik: okostje pračloveka / krapinski pračlovek; prim. praljudje
  15.      práčlovéški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. nanašajoč se na pračloveka: pračloveška bivališča 2. ekspr. najbolj značilen, tipičen za človeka: pračloveške lastnosti, potrebe
  16.      prádáven  -vna -o prid. (-á) nav. ekspr. 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): življenje v pradavnih časih; govoriti o pradavnih stvareh 2. ki že zelo dolgo obstaja: pradavni običaji / pradavni sen se je uresničil
  17.      prádavnína  -e ž (-í) zelo daljna preteklost: zamislil se je v pradavnino; boj naših prednikov v pradavnini; ekspr. siva pradavnina
  18.      prádédovski  -a -o prid. (-ẹ̄) nanašajoč se na pradede: opazoval je otroke s pradedovsko dobrohotnostjo / pradedovske šege
  19.      prádomovína  -e ž (-í) prvotna domovina: pradomovina Slovanov; pren. pradomovina konja
  20.      prádoživétje  -a s (-ẹ̑) knjiž. prvo, osnovno doživetje: izražanje lastnih čustev in pradoživetij v umetniški besedi
  21.      pragóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na prag: pragovna deska / pragovna impregnacija
  22.      práhovka  -e ž () knjiž. krpa za prah: pobrisati prah s prahovko ◊ teh. steklena posoda z zamaškom za shranjevanje prašnatih in zrnatih snovi
  23.      prahóvnica  -e ž (ọ̑) nekdaj rog, mošnja za smodnik: napolniti prahovnico s smodnikom
  24.      práizvédba  -e ž (-ẹ̑) publ. prva izvedba, uprizoritev: ob praizvedbi je drama doživela velik uspeh
  25.      práizvír  -a m (-) knjiž. prvi, osnovni vir: materinstvo je zanjo praizvir sreče / raziskovati praizvire človeške kulture začetek

   17.951 17.976 18.001 18.026 18.051 18.076 18.101 18.126 18.151 18.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA