Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (17.776-17.800)


  1.      poverílo  -a s (í) zastar. mandat, pooblastilo: dobil je poverilo in častne pravice ministra / podpisati poverilo ♪
  2.      povériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da ima kdo nalogo opraviti, opravljati kaj: organizacijo in izvedbo volitev poveriti komisiji / publ. poklicno svetovanje so poverili strokovnjakom; poveril mu je pomembno nalogo zaupal povérjen -a -o: poverjena ji je odgovorna funkcija, zadeva; naloga, poverjena kolektivu, ni bila lahka ♪
  3.      povérjati  -am nedov. (ẹ́) delati, da ima kdo nalogo opraviti, opravljati kaj: poverjati izvedbo volitev posebni komisiji / publ. izdelavo programa poverjajo izkušenim ljudem dajejo, izročajo ♪
  4.      povérjenec  -nca m (ẹ̑) zastar. 1. poverjenik, zastopnik: bil je poverjenec Kmetijske družbe 2. varovanec: slabo skrbi za svojega poverjenca ♪
  5.      povérjenica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od poverjenik: na šoli je poverjenica za mladinski tisk; poverjenica Slovenske matice ♪
  6.      povérjenik  -a m (ẹ̑) 1. kdor (ljubiteljsko) zbira naročnike, predplačnike: knjige, revije dobivajo po poverjenikih; poverjenik Slovenske matice; bil je poverjenik za mladinski tisk na šoli / bil je poverjenik partizanov zaupnik 2. med narodnoosvobodilnim bojem član poverjeništva: posvet poverjenikov // vodja poverjeništva: poverjenik za finance, kmetijstvo in prehrano ♪
  7.      povérjeniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poverjenike: poverjeniški posel / poverjeniška mreža ♪
  8.      povérjeništvo  -a s (ẹ̑) 1. (ljubiteljsko) zbiranje naročnikov, predplačnikov: prevzeti poverjeništvo; poverjeništvo za mladinski tisk na šoli / ta založba ima poverjeništvo v vsakem večjem kraju 2. med narodnoosvobodilnim bojem organ Komunistične partije Slovenije ali Osvobodilne fronte za vodenje in usklajevanje dela okrožnih komitejev: član poverjeništva / poverjeništvo za Primorsko, Gorenjsko in Štajersko // organ državne oblasti za vodenje posameznega področja javne uprave: gospodarsko poverjeništvo; poverjeništvo za kulturo in prosveto ♪
  9.      povès  -ésa m (ȅ ẹ́) redko povešenje: poves rame ♦ grad. razdalja, za katero se povesi nosilna konstrukcija zaradi obremenitve; šport. premik dela telesa navzdol ♪
  10.      povések  -ska m (ẹ̑) nav. ekspr. kar je povešeno: odrezati povesek vrvi ♪
  11.      poveselíti se  -ím se dov., povesélil se (ȋ í) krajši čas veseliti se: pustili so jo, da se je poveselila daril, preden se je začela slovesnost // pozabavati se: rad se poveseli; poveselila sta se med mladimi ljudmi / prišel se je malo poveselit ♪
  12.      poveseljáčiti  -im dov. (á ȃ) krajši čas veseljačiti: večkrat sta skupaj poveseljačila / malo mora poveseljačiti ♪
  13.      povésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: povesil je še vročo puškino cev; povesil je sekiro in se oddahnil; nekoliko povesiti / ranjena ptica je povesila krila; povesiti roke / povesiti trepalnice premakniti jih proti licem // spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je povesila rep, uhlje / povesiti glavo spraviti jo iz pokončnega položaja v smer proti prsim / rože so povesile cvete; listi so se povesili 2. redko poobesiti, pobesiti: pobil in povesil je vse nasprotnike / povesiti okraske ● povesiti oči usmeriti jih navzdol; povesiti pogled pogledati proti tlom; ekspr. večina ljudi je obupala in povesila roke prenehala si prizadevati, delati za kaj povésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: krilo vrat se je povesilo / čeljusti so se mu povesile ● ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. nos (se mu) je povesil z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet povéšen -a -o: razmajani in povešeni plotovi; povešen rep; povešeni uhlji; povešene prsi; drevo s povešenimi vejami ∙ bolečine zaradi povešenega želodca želodca, ki zaradi shujšanosti, manjše napetosti mišic leži nižje kot normalno ♪
  14.      povesláti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas veslati: nekoliko smo poveslali / jezen je poveslal naprej odveslal ♪
  15.      povêslo  in povéslo -a s (é; ẹ́) zvit šop bilk, slame za vezanje snopov: delati povesla; položiti na poveslo ♪
  16.      povêsmo  in povésmo -a s (é; ẹ́) v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: puliti vlakna iz povesma / povesmo prediva // star., z rodilnikom snop, sveženj: povesmo detelje, trave; nesel je povesmo slame / povezati v povesmo ♪
  17.      povésniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. povesiti: povesniti sekiro / nekoliko je povesnila glavo ♪
  18.      povést  -i ž (ẹ̑) 1. lit. krajše, vsebinsko, izrazno manj zahtevno pripovedno delo, navadno v prozi: napisati, prebrati povest; zgodovinska povest; povest v verzih; povesti in romani / okvirna povest / povest se dogaja v 18. stoletju 2. daljša zgodba z izmišljenimi sestavinami: ded je rad pripovedoval povesti; njegove lovske povesti sem že vse slišal / povedati komu svojo življenjsko povest zgodbo 3. zastar. zgodovina: zanimati se za povest jezika Slovencev ● ekspr. o kupovanju čevljev je povedal celo povest zelo obširno je pripovedoval o njem; ekspr. to je pa dolga povest o tem bi se dalo veliko povedati; ekspr. kaj bi še pravil: stara povest tako se navadno zgodi, tako stvari navadno potekajo ♪
  19.      povésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. knjiž. tak kot pri povesti: to literarno delo ima nekatere povestne značilnosti 2. zastar. pripoveden, epski: povestni in dramski spisi 3. zastar. zgodovinski: on je povestna, resnična oseba / to je povestno dogajanje ♪
  20.      povêsti  -vêdem dov., povêdel in povédel povêdla, stil. povèl povêla (é) 1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: spoštljivo ga je povedel v hišo; povedel jo je v drugo sobo / sam ga je povedel po stopnicah / povedel jih je v boj ∙ vznes. povedel jih je zmagi naproti pod njegovim vodstvom so zmagali; knjiž. povsod so šli za njim, kamorkoli jih je povedel v vsem so ga podpirali 2. publ. priti pri tekmovanju na prvo mesto, pred druge: na ovinku je povedel kolesar Partizana // doseči prednost v igri: v začetku je povedlo domače moštvo / povesti z ena proti nič ♪
  21.      povéstica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od povest: te povestice so izšle tudi v knjigi / pripovedovati otrokom povestice ∙ ekspr. take povestice pripoveduj komu drugemu tega, kar pripoveduješ, ne verjamem ♪
  22.      povéstnica  -e ž (ẹ̑) zastar. 1. zgodovina: zanima ga slovanska povestnica / on je živa povestnica domačega kraja 2. zgodovinski kraj, prizorišče: obiskal je povestnico znane bitke ♪
  23.      povéstničar  -ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kdor piše povesti: iz povestničarja se je razvil v romanopisca / Bela krajina je dobila z njim svojega povestničarja in pravljičarja 2. zastar. zgodovinar, zgodovinopisec: več povestničarjev omenja ta upor ♪
  24.      povéšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od povešati: povešanje glave / povešanje vrat ♪
  25.      povéšati  -am nedov. (ẹ́) premikati tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: naravnaval in povešal je puško / dvigati in povešati roke / rože so druga za drugo povešale cvete // imeti kaj povešeno: bolna žival poveša rep / rože venejo in povešajo cvete; vrbe povešajo veje do tal ● zadnje čase poveša glavo s povešeno glavo izraža žalost, potrtost; povešati oči imeti usmerjene navzdol; povešati pogled gledati proti tlom povéšati se spreminjati navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: streha kozolca se počasi poveša / spodnja ustnica se mu čedalje bolj poveša ♪

   17.651 17.676 17.701 17.726 17.751 17.776 17.801 17.826 17.851 17.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA