Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (17.451-17.475)


  1.      poslóvnost  -i ž (ọ̄) 1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank; zakoni so sprostili poslovnost; slaba poslovnost v elektrogospodarstvu // poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa 2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti; praktičnost in poslovnost ♪
  2.      poslovóden  -dna -o prid. (ọ̄) navadno v zvezi poslovodni organ organ v organizaciji združenega dela, ki vodi njeno poslovanje, organizira delo, izvršuje sklepe delavskega sveta: razrešitev poslovodnega organa / individualni, kolegijski poslovodni organ ♪
  3.      poslovódja  -e tudi -a m (ọ̑) vodja manjše trgovine: postal je poslovodja; poslovodja in blagajničarka ♪
  4.      poslovódkinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od poslovodja: dobili so novo poslovodkinjo / poslovodkinja trgovine ♪
  5.      poslovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poslovodje: poslovodska opravila / poslovodska šola ♪
  6.      poslovódstvo  -a s (ọ̑) 1. opravljanje poslovodskih poslov: prevzeti poslovodstvo // pisarna poslovodje: iti v poslovodstvo 2. žarg. poslovodni organ: sklep poslovodstva ♪
  7.      poslušálstvo  -a [u̯s] s (ȃ) poslušalci: poslušalstvo je navdušeno ploskalo; kritično poslušalstvo; v gostilni je imel vedno dovolj poslušalstva ♪
  8.      posluškováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko prisluškovati: poglej, če kdo ne posluškuje / posluškoval je, kdaj bo zaslišal klice ♪
  9.      posluževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. oskrbovati, skrbeti za: osebje, ki poslužuje parne kotle posluževáti se publ. uporabljati: poslužuje se neprimernih izrazov; teh možnosti in ugodnosti se še premalo poslužujemo poslužujóč -a -e: vseh sredstev poslužujoče se nasilje ♪
  10.      posmehljív  -a -o prid. (ȋ í) ki izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: posmehljiv izraz na obrazu; moti jo njegov posmehljivi nasmeh / posmehljive opazke // ki prezira splošno veljavne vrednote: posmehljiv človek posmehljívo prisl.: posmehljivo gledati, reči, vprašati; posmehljivo izrečene besede ♪
  11.      posmehljívec  -vca m (ȋ) posmehljiv človek: ni se menil za besedičenje posmehljivcev ♪
  12.      posmehljívka  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od posmehljivec: je znana posmehljivka 2. publ. umetniško delo, navadno krajše, ki na lahkoten način smeši določene osebe ali probleme: posneti posmehljivko; kupleti in posmehljivke ♪
  13.      posmehljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost posmehljivega: njegova posmehljivost jih moti / posmehljivost njenih besed / ni se mogel vzdržati posmehljivosti ♪
  14.      posmehovánje  -a s (ȃ) glagolnik od posmehovati se: njegovo posmehovanje ga boli; v delu je zelo izrazito posmehovanje človeškim slabostim ♪
  15.      posmehováti se  -újem se nedov. (á ȗ) izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: vsi so se mu posmehovali; posmehoval se je vsaki njegovi besedi in dejanju ♪
  16.      posmešljív  -a -o prid. (ȋ í) star. posmehljiv: posmešljiv pogled; izrazi, ki jih uporablja, so pikri in posmešljivi / posmešljiv človek je ♪
  17.      posmihávati se  -am se nedov. (ȃ) posmihati se: fantje so se mu posmihavali ♪
  18.      posmrčávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih smrčati: v spanju je posmrčaval ♪
  19.      posmrčkováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko premikajoč smrček vohati: vidra posmrčkuje na vse strani ♪
  20.      posmrkávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih smrkati: kar naprej posmrkava / ekspr. stisnil se je v kot in posmrkaval pojokaval ♪
  21.      posmrkováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih smrkati: prehlajen je, zato posmrkuje / ekspr. tiho posmrkuje in si briše solze pojokava ♪
  22.      posnemljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da posneti, posnemati: težko posnemljiva spretnost ♪
  23.      posnemoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nekritičen posnemovalec; posnemovalec svojega vzornika; imel je veliko posnemovalcev / posnemovalec ptičjega petja // kdor prevzema način umetniškega ustvarjanja: bil je le posnemovalec, ne pa izviren ustvarjalec; posnemovalec Jurčiča 2. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: posnemovalec znane slike ♪
  24.      posnemoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posnemanje: imel je posnemovalni dar ♦ lingv. posnemovalni glagol, medmet ♪
  25.      posnóviti  -im tudi posnovíti -ím dov., posnóvil (ọ̄ ọ̑; ȋ í) knjiž. uresničiti, konkretizirati: navdih posnoviti v besedi posnóvljen -a -o tudi posnovljèn -êna -o: posnovljene misli ♪

   17.326 17.351 17.376 17.401 17.426 17.451 17.476 17.501 17.526 17.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA