Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (17.401-17.425)



  1.      posestvováti  -újem nedov.) knjiž. biti posestnik česa: posestvovati kmetijo; ekspr. posestvovati družbeno moč
  2.      posétev  -tve ž (ẹ̑) 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve
  3.      posèv  -éva m ( ẹ́) posevek: posev obeta dobro žetev; posev je pozebel / zimski posev
  4.      posévati 1 -am nedov. (ẹ́) redko sejati: velike površine posevajo z makom / drevo poseva seme daleč naokrog / kadar je poseval, je bil vesel
  5.      posévati 2 -am nedov. (ẹ́) knjiž. v presledkih svetiti, sijati: mesec je poseval izza oblakov; sonce poseva skozi smrečje
  6.      posévek  -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki ♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim
  7.      poséven  -vna -o prid. (ẹ̄) redko setven: posevne površine
  8.      posíliznánstven  -a -o prid. (-) ekspr. ki je le navidez znanstven: posiliznanstvena ocena
  9.      posíližív  -a m (-) nar. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica: posiliživ in netresk
  10.      posiljeválec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor posili žensko: kaznovati posiljevalca; posiljevalci in morilci
  11.      posiljevánje  -a s () glagolnik od posiljevati: posiljevanje mladoletnic / posiljevanje poslušalcev s ponavljanjem programa / posiljevanje zgodovinskih dejstev
  12.      posiljeváti  -újem nedov.) 1. spolno občevati z žensko proti njeni volji, na silo: videl je, kako so jo mučili in posiljevali / ropali so, posiljevali in morili 2. ekspr. siliti h kakemu dejanju sploh: če hočeš, jej, posiljevali te ne bomo / dve uri ga je posiljevala, naj sprejme to vlogo silila, pregovarjala / ves čas so nas posiljevali s hrano; posiljevala se je s solzami // z oslabljenim pomenom izraža prisilno dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej jo je posiljeval jok, smeh; posiljujejo jih grenki občutki / dolgo jo je posiljeval s svojo prisotnostjo / na prvem zmenku ga je posiljevala s svojo prijateljico mu je govorila, pripovedovala o svoji prijateljici 3. ekspr. delati kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: dejstev nikoli ne posiljuje / letopisci so včasih posiljevali zgodovino
  13.      posílstvo  -a s () 1. spolno občevanje z žensko proti njeni volji, na silo: posilstvo dekleta / tu se je včeraj zgodilo posilstvo 2. ekspr. dejanje, ki ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: preprečiti intelektualno posilstvo / nočno delo je posilstvo nad naravo
  14.      posinóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) posvojiti osebo moškega spola: očim ga je posinovil
  15.      posinóvljenec  -nca m (ọ̑) kdor je posinovljen: vse premoženje je podedoval pokojnikov posinovljenec
  16.      posinóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od posinoviti: odločila sta se za posinovljenje otroka brez staršev
  17.      posipávati  -am nedov. () posipati: posipavati cesto s peskom
  18.      posivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: deske na dežju posivijo / brada mu je zgodaj posivela; lasje so mu že precej posiveli pri njegovih laseh prevladuje siva barva / nebo pred dežjem posivi; premalo izprano perilo polagoma posivi postane umazano belo; od strahu je posivel v obraz 2. dobiti sive lase: v enem tednu je posivel; v njegovi družini zgodaj posivijo posivèl in posivél -éla -o: na sencih posiveli lasje; njegov obraz je bil posivel, oči kalne; moški s posivelo brado
  19.      poskakovánje  -a s () glagolnik od poskakovati: poskakovanje ga je ogrelo / od poskakovanja avtomobila in hrupa jo je bolela glava
  20.      poskakováti  -újem nedov.) 1. z odrivom se večkrat za hip oddaljiti od podlage: jagnje poskakuje; poskakovati po eni nogi / otrok je poskakoval od veselja / ekspr. noge so kar same začele poskakovati // tako se premikati: kos je poskakoval po parku / veverica poskakuje z veje na vejo skače / ekspr. potok poskakuje v dolino / ekspr. prsti poskakujejo po tipkah 2. skakati z noge na nogo: poskakoval je, da bi se ogrel 3. zaradi sunka, sunkov se večkrat za hip oddaljiti od podlage: cesta je bila slaba, zato so zaboji na vozu poskakovali / hodila je tako hitro, da so ji poskakovali lasje 4. ekspr., navadno v zvezi s srce močno biti, utripati: na sencih se je videlo, da mu srce poskakuje // biti zelo vesel: srce mi kar poskakuje; v meni je vse poskakovalo / srce ji je poskakovalo ob misli na izlet veselila se je izleta / srce mu poskakuje od veselja, zastar. veselja ● črke mi poskakujejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ob gramofonu je kmalu poskakovalo več parov plesalo poskakováje: poskakovaje po eni nogi, si je obuvala nogavice poskakujóč -a -e: poskakujoč teči; poskakujoča hoja; od veselja poskakujoče srce; prisl.: hoditi poskakujoče
  21.      poskuševálec  tudi poizkuševálec -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor kaj poskuša: veliko poskuševalcev je hotelo iznajti tak stroj / slovenski naturalistični poskuševalec // pokuševalec, degustator: poskuševalec vina
  22.      poskuševálen  tudi poizkuševálen -lna -o prid. () zastar. poskusen: urediti poskuševalni nasad
  23.      poskuševalíšče  tudi poizkuševalíšče -a s (í) kraj, prostor za poskusno uvajanje novih načinov, metod: na poskuševališču so posejali novo vrsto pšenice
  24.      poslabševáti  -újem nedov.) redko slabšati: poslabševati odnose med državami; položaj se poslabšuje / bolezen se včasih izboljšuje, včasih poslabšuje
  25.      poslančeváti  -újem nedov.) knjiž. biti poslanec: poslančeval je več let

   17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401 17.426 17.451 17.476 17.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA