Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (17.376-17.400) 
- porumenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. rumeneti: gozd že porumeneva ♪
- porušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča ♪
- porušítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti ♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo ♪
- poruváti -rújem tudi porúvati -am dov., poruvál tudi porúval (á ú; ū) 1. drugega za drugim izruvati: poruvati kole iz zemlje / vihar je poruval drevesa 2. populiti: poruvati korenje, repo; poruvati plevel s koreninami vred / zobozdravnik mu je poruval zobe ♪
- posadítev -tve ž (ȋ) glagolnik od posaditi: posaditev drevja ♪
- posádkoven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posadka 3: posadkovna skupina tanka ♦ voj. posadkovna enota enota, izurjena za zasedbo bunkerjev, utrjenih mest ali za njihovo obrambo ♪
- posámeznikov -a -o (ȃ) pridevnik od posameznik: posameznikovo delo, obnašanje; to je družbeno in posameznikovo zlo ♪
- posávski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Posavje: posavske vasi / posavski gonič gonič svetlo rjave barve z belimi lisami ♪
- posedávati -am nedov. (ȃ) redko posedevati: tu sem včasih najrajši posedaval / posedava po gostilnah ♪
- posedévati -am nedov. (ẹ́) večkrat sedeti: rad je posedeval pri mizi; lenobno posedevati / redko tu posedeva in joka sedi // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih je posedeval v kavarnah ♪
- posedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posedovanje: imel je posedovalni nagon / gospodarica je bila stroga in posedovalna ženska ♪
- posedovánje -a s (ȃ) glagolnik od posedovati: posedovanje dobrin, hiše / potreba po posedovanju ♪
- posedováti -újem nedov. (á ȗ) publ. imeti, zlasti zemljišče, nepremičnine: poseduje hišico, kos zemlje / poseduje še vse prejšnje lastnosti posedujóč -a -e: posedujoči sloji; sam.: nasprotja med posedujočimi in neposedujočimi ♪
- posékovje -a s (ẹ̄) redko poseka: iti čez posekovje; robide na posekovju ♪
- poselítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poseliti: osvojitev in poselitev polotoka; potek poselitve / poselitev pokrajine s tujimi kmeti / enakomerna poselitev poseljenost ♪
- poselítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poselitev: poselitvena območja / ta imena kažejo na takratno poselitveno stanje ♪
- poseljeváti -újem nedov. (á ȗ) z naseljevanjem zavzemati, zasedati: znova poseljevati opustošene predele ● knjiž., redko te živali poseljujejo topla področja Afrike živijo, so na teh področjih ♪
- posesíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. svojilen: posesivni pridevnik, rodilnik ♪
- posestevce gl. posestvece ♪
- poséstništvo -a s (ẹ̑) pojav ali dejstvo, da je kdo posestnik: spor zaradi posestništva / vpisati posestništvo v dokumente ♪
- posêstrimstvo tudi posestrímstvo -a s (ȇ; ȋ) posestrimsko razmerje: skleniti posestrimstvo ♪
- poséstvece in poséstevce -a [vǝc; tǝv] s (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od posestvo: obdelovati posestvece; podedovati čedno posestvece ♪
- poséstven -a -o (ẹ̑) pridevnik od posestvo: posestvene razmere ♪
- poséstvo -a s (ẹ̑) zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota: obdelovati, prodati posestvo; kmetoval je na očetovem posestvu; majhno, veliko posestvo; lastnik posestva / družbeno, državno posestvo; veliko gozdno posestvo / zemljiško posestvo // nav. ekspr. kmetija: posestvo leži na sončni strani hriba ♪
- posestvovánje -a s (ȃ) glagolnik od posestvovati: posestvovanje zemlje / posestvovanje družbene moči ♪
17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401 17.426 17.451 17.476 
