Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (17.326-17.350)



  1.      popustljív  -a -o prid., popustljívejši ( í) ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču: mati je preveč popustljiva; biti popustljv do otrok, učencev; popustljiv v zahtevah / popustljiv značaj / tako popustljivo stališče je nerazumno
  2.      popustljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost popustljivega človeka: presenečena je bila zaradi njegove popustljivosti; prevelika popustljivost staršev
  3.      porabljív  -a -o prid. ( í) ki se da porabiti: porabljivi predmeti / je zelo porabljiv človek
  4.      porábništvo  -a s () pretirano uživanje, porabljanje materialnih dobrin: širjenje porabništva
  5.      poradováti se  -újem se dov.) knjiž., redko pozabavati se, poveseliti se: v gostilni so se odžejali in poradovali
  6.      poravnálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na poravnava 2: poravnalni poskus, postopek / poravnalni narok; poravnalni svet družbeni organ, ki obravnava spore med občani, člani delovnih skupnosti ter med organizacijami in občanigrad. poravnalna lata ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka; les. poravnalni skobeljnik skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev
  7.      poravnálka  -e [lk in k] ž () žarg., les. poravnalnik: poravnalka in debelinka
  8.      poravnálnik  -a m () les. skobeljni stroj za oblikovanje ravnih ploskev: poravnalnik in debelinski skobeljnik
  9.      poravnánje  -a s () glagolnik od poravnati: poravnanje desk / poravnanje dolga / poravnanje spora / stroj za poravnanje tiskarskih pol
  10.      poravnáti  -ám dov.) 1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati // krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnati drva, les; poravnati knjige na polici; skakalec je med letom poravnal smuči / poravnati ovratnik / z rokami si je poravnal lase pogladil, popravil / poravnati otroke v vrsto; četa se je poravnala v strelno vrsto 3. narediti, da preneha plačilna obveznost: poravnati dolg, kredit; naročnina se lahko poravna v obrokih / poravnati škodo / treba je še poravnati račun plačati / poravnati v denarju, naturalijah; pren. s to izdajo so poravnali dolg do pisatelja 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da a) prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnati prepir, spor; konflikt se je poravnal / poravnati krivico b) kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pobotati: pogaja se z ljudmi toliko časa, da jih poravna; z ženo sta se poravnala; otroci so se že zdavnaj poravnali, starši pa so še vedno sprti ● redko prirastek živine lahko poravna slabo letino nadomesti; star. nekaj stvari moram še poravnati pred smrtjo urediti; z brano poravnati krtine odstraniti; zastar. ob gospodarjevem prihodu se je hitro poravnal vzravnal; ekspr. smrt vse poravna poravnán -a -o: poravnan dolg; poravnana zemlja; knjige so ležale poravnane na mizi; po vojaško poravnana skupina delavcev
  11.      poravnáva  -e ž () 1. glagolnik od poravnati: poravnava dolga, kredita; poravnava škode / poravnava spora / poravnava očeta s sinom 2. jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih: sodnik je predlagal strankama poravnavo / skleniti poravnavo / izvensodna, sodna poravnava // postopek za dosego tega sporazuma: udeležiti se poravnave; vabilo za poravnavo
  12.      poravnávanje  -a s () glagolnik od poravnavati: poravnavanje žebljev / poravnavanje računov / začelo se je poravnavanje sporov
  13.      poravnávati  -am nedov. () 1. delati ravno površino: poravnavati tla, zemljo; poravnavati si gube na obleki 2. delati, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: poravnavati drva / poravnavati liste v mapo 3. delati, da preneha plačilna obveznost: poravnavati dolgove / poravnavati v denarju / poravnavati obveznosti 4. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom dosegati, da prenehajo obstajati medsebojna nesoglasja, zahtevki: poravnavati prepire, spore
  14.      porazdelítev  -tve ž () glagolnik od porazdeliti: porazdelitev maščobe v mleku; enakomerna porazdelitev prevozov skozi vse leto / taka porazdelitev revialnega tiska ni več ustrezala / porazdelitev dela, vzgojnih obveznosti v družini ♦ lingv. razporejenost jezikovnih pojavov v jeziku
  15.      porazdeljevánje  -a s () glagolnik od porazdeljevati: načrtno pridobivanje in porazdeljevanje dobrin
  16.      porazdeljeváti  -újem nedov.) 1. delati, da se kaj razdeli a) na celotno površino, celoten prostor: enakomerno porazdeljevati delce v tekočini b) na več oseb ali vse osebe določene skupine: porazdeljevati delo, dobrine / pravično porazdeljevati pomoč 2. deliti na več približno enakih delov, enot: izletnike so porazdeljevali v skupine
  17.      porazgovoríti se  -ím se dov., porazgovóril se; nam. porazgovôrit se in porazgovorít se ( í) pogovoriti se: o tem bi se rad porazgovoril s teboj; preden se odločiš, se porazgovori z njo / pri kosilu se bomo nekoliko porazgovorili
  18.      porazvedríti  -ím dov., porazvédril; porazvedrèn ( í) ekspr. nekoliko razvedriti: z darilom je želela bolnico porazvedriti; povabil je prijatelje, da bi se skupaj porazvedrili
  19.      porazvrstíti  -ím dov., porazvŕstil ( í) nav. ekspr. drugega za drugim razvrstiti: porazvrstil je lovce; gledalci so se porazvrstili zadaj / porazvrstiti pecivo po krožniku // razvrstiti, razporediti glede na enake ali podobne lastnosti: porazvrstiti rastline, živali / pesmi je porazvrstil po vsebini porazvrščèn -êna -o: otroci so porazvrščeni po skupinah
  20.      pordévati  -am nedov. (ẹ́) postajati rdeč: češmin je že pordeval / prebledeval je in pordeval zardeval
  21.      pòrevolucíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas po revoluciji: porevolucijske razmere / porevolucijska književnost / porevolucijska doba
  22.      porezgetávati  -am [tudi rǝz] nedov. () v presledkih rezgetati: konj je porezgetaval od zadovoljstva
  23.      porív  -a m () zastar. impulz, spodbuda: romantika je dala močen poriv za prevajanje starorimskega slovstva
  24.      poriváč  -a m (á) kdor kaj poriva, rine: porivači so nazadnje spravili voz na vrh klanca
  25.      poriválen  -lna -o prid. () ki je za porivanje: porivalne naprave

   17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401 17.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA