Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (17.201-17.225)



  1.      ponevérba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od poneveriti: poneverba denarja / dokazali so mu več poneverb; hotel je prikriti poneverbo / večmilijonske poneverbe
  2.      ponevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) okoristiti se s prisvojitvijo v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: poneveril je premoženje svojega varovanca; zaprli so ga, ker je poneveril veliko vsoto
  3.      ponevérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od poneverjati: kaznovati koga zaradi poneverjanja
  4.      ponevérjati  -am nedov. (ẹ́) okoriščati se s prisvajanjem v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: trdil je, da ni poneverjal
  5.      ponevérjenje  -a s (ẹ̑) poneverba: osumili so ga poneverjenja denarja
  6.      poneverjeválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor kaj poneveri: ugotovili so, da je poneverjevalec
  7.      ponevíhten  -tna -o prid. () nanašajoč se na čas po nevihti: ponevihtni zrak; na vrh Triglava so prišli v hladnem ponevihtnem jutru
  8.      poniglàv  tudi ponigláv -áva -o in poníglav -a -o prid. ( á; ; ) knjiž. 1. potuhnjen, hinavski: to je poniglav človek; na njegovem obrazu je opazila poniglavo prekanjenost / poniglav napad na avtorja knjige; niso odkrili, kdo je storilec tega poniglavega dejanja 2. nagajiv, navihan: mati je težko vzgajala svojega poniglavega otroka poniglávo in poníglavo prisl.: poniglavo je blatil ugled sosedove družine; veter se je poniglavo poigraval z lasmi
  9.      poniglávec  in poníglavec -vca m (; ) knjiž. potuhnjen, hinavski človek: jezilo ga je, da o tem odločajo sami prebrisani poniglavci ∙ knjiž. mati je težko vzgajala svojega malega poniglavca nagajivca, navihanca
  10.      ponigláviti  -im nedov.) knjiž., redko biti žalosten, potrt: po vsakem takem pogovoru je še bolj poniglavil / »Tudi to upanje se mi je odkrhnilo!« je poniglavil proti domu (I. Zorec) potrto šel, hodil
  11.      poniglávka  in poníglavka -e ž (; ) knjiž. potuhnjena, hinavska ženska: bila je lažnivka in poniglavka
  12.      poniglávost  in poníglavost -i ž (ā; ) knjiž. lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka: niso ga marali zaradi njegove poniglavosti / to je naredil iz otroške poniglavosti nagajivosti, navihanosti / pisatelj prikazuje moralno poniglavost takratne družbe izprijenost, pokvarjenost // potuhnjeno, hinavsko dejanje: tovariši so naredili hudo poniglavost; odpustil ji je vse njene poniglavosti
  13.      ponihávati  -am nedov. () v presledkih nihati: obešena vrv ponihava / veje so ponihavale pred njegovim oknom so se majale, upogibale
  14.      ponikoválnica  -e ž () 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice
  15.      ponikoválnik  -a m () knjiž., redko pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja; požiralnik: cestni, dvoriščni ponikovalnik
  16.      ponikováti  -újem nedov.) izginjati pod zemljo, zemeljskim površjem; ponikati: potok ponikuje v ozki soteski ponikujóč -a -e: ponikujoča voda
  17.      poníkva  -e ž () odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: reka izginja v veliki ponikvi; suhe ponikve ♦ geogr. kraška kotanja s ponikujočo vodo
  18.      poniževálen  -lna -o prid. () ki ponižuje: ni hotel delati pod tako poniževalnimi pogoji; poniževalna kazen
  19.      poniževálnost  -i ž () značilnost poniževalnega: ni opazila poniževalnosti takih kupčij
  20.      poniževánje  -a s () glagolnik od poniževati: obsojati zapostavljanje in poniževanje žensk / izmišljal si je nova poniževanja za jetnike
  21.      poniževáti  -újem nedov.) s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo: s svojimi obtožbami ga je poniževala; poniževali so se pred njim, ker so mislili, da jim bo zato bolj naklonjen; ni se ti treba poniževati / njegovo ravnanje jo ponižuje ponižujóč -a -e: ponižujoči ukazi; ljubosumnost je ponižujoče čustvo; opravljati ponižujoča dela; prisl.: ponižujoče ravnati s kom poniževán -a -o: narod, ki je bil poniževan in tlačen, se je uprl
  22.      ponjáva  -e ž () 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: čez seneno kopico so položili ponjavo; pokriti tovor s ponjavo; nebo je bilo kot velika, siva ponjava / šotor si je naredil iz dveh ponjav / nepremočljiva ponjava // star. rjuha: platnena ponjava 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno ponjavi: sonce topi zadnje ponjave snega; dolge, zlate ponjave žita / megla je bila v širokih, prosojnih ponjavah razprostrta nad reko / z oslabljenim pomenom: bleščeča ponjava morja morje; bil je zavit v črno ponjavo noči ◊ navt. vdorna ponjava četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; šport. prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir
  23.      ponočevánje  -a s () glagolnik od ponočevati: popivanje in ponočevanje / tudi ponočevanje ob televizorju ni preveč priporočljivo
  24.      ponočeváti  -újem nedov.) preživljati noč v zabavi, navadno v kakem javnem lokalu: mož ponočuje in se zjutraj pijan vrača domov; skoraj vsak večer ponočuje s prijatelji // ekspr. biti, ostajati buden dolgo ponoči: vsak dan ponočuje in bere, zjutraj pa ne more vstati
  25.      ponočnjáštvo  -a s () ekspr. dejavnost ponočnjakov: oče se je jezil zaradi sinovega ponočnjaštva / vse to ponočnjaštvo se je nazadnje ustavljalo v zanemarjeni gostilni na robu mesta ponočnjaki

   17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA