Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (17.176-17.200)



  1.      ponavljálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ponavljanje: ponavljalne vaje / ponavljalni znak; njegov slog je ritmično razgiban in poln ponavljalnih figur ◊ lingv. ponavljalni glagol glagol, ki izraža ponavljajoče se dejanje; šol. ponavljalni izpit popravni izpit; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom
  2.      ponávljanje  -a s (á) glagolnik od ponavljati: enakomerno, večkratno ponavljanje istih gibov / ponavljanje besed, stavkov, številk / ponavljanje učne snovi / ponavljanje potresnih sunkov
  3.      ponávljati  -am nedov. (á) 1. delati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati gibe; ponavljati radijsko oddajo; večkrat ponavljati postopek // govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponavljati besede, stavke, vprašanja; o tem sem že večkrat govoril in ne bi rad ponavljal / dov. ponavljam: bodite točni 2. ped. v mislih obnavljati ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: ponavljati lekcijo; doma je ponavljal snov, ki so jo predelali v šoli ◊ šol. zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred ponávljati se nastopati, dogajati se še enkrat po čem drugem iste vrste: s to glagolsko obliko izražamo dejanje, ki se ponavlja; izgredi se ponavljajo; potresni sunki se lahko ponavljajo dalj časa; periodično se ponavljati ● pisatelj se je začel ponavljati piše o istem, kot je že pisal, navadno manj kvalitetno; ekspr. že spet se ponavlja ista pesem že spet se dogaja isto, navadno kaj neprijetnega ponavljáje: glasno ponavljaje pesem, je hodil po sobi ponavljajóč -a -e: smehljal se je, ponavljajoč njene besede; ponavljajoči se prizori; ponavljajoče se dejanje ponávljan -a -o: dan za dnem ponavljani očitki; pogosto ponavljane misli
  4.      ponavljávec  -vca m () 1. učenec, ki ponavlja razred: v prvem razredu je precej ponavljavcev; število ponavljavcev je padlo 2. kdor kaj ponavlja: plezalna pot je za ponavljavce lažja; ponavljavci političnih gesel
  5.      ponavljávka  -e ž () 1. učenka, ki ponavlja razred: v razredu je nekaj ponavljavk 2. ženska, ki kaj ponavlja: ponavljavka tujih modrosti ◊ adm. tipka na računskem stroju, ki omogoča množenje
  6.      ponazorítev  -tve ž () 1. kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: kartografska ponazoritev zemeljske površine; poročilu je dodana tudi grafična ponazoritev rasti proizvodnje 2. glagolnik od ponazoriti: ponazoritev besedila s slikami / v ponazoritev, za ponazoritev navajam nekaj številk
  7.      ponazorítven  -a -o () pridevnik od ponazoritev: ponazoritvena risba
  8.      ponazoroválen  -lna -o prid. () s katerim se ponazarja: ponazorovalni primeri; ponazorovalna sredstva
  9.      ponazorováti  -újem nedov.) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: omenjeno razdelitev ponazoruje še razpredelnica / metafore ponazorujejo pesnikova doživetja / pripovedovanje je spremljal s kretnjami rok, kakor da ponazoruje besede
  10.      ponedéljkov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: najbolj dolgočasni so se ji zdeli ponedeljkovi večeri; ponedeljkove kopeli / na ponedeljkovem občnem zboru so sklenili mnogo pomembnih stvari ∙ ekspr. danes sem ves ponedeljkov se slabo počutim, sem slabo razpoložen
  11.      ponedeljkováti  -újem nedov.) žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek, ki se mu je poznalo, da ponedeljkuje
  12.      ponehávati  -am nedov. () 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež je ponehaval; vročina ponehava / bolečine ponehavajo / takrat je pomen njegove igre že ponehaval 2. star. nehavati, prenehavati: počasi je ponehavala jokati
  13.      ponehováti  -újem nedov.) 1. izraža približevanje koncu obstajanja: dež ponehuje / bolečina ponehuje / raba teh izrazov ponehuje se manjša 2. star. nehovati, prenehovati: vedno bolj je ponehoval misliti nase
  14.      ponemčeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor ponemčuje: ponemčevalci koroških Slovencev
  15.      ponemčeválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na ponemčevanje: ponemčevalne metode / ponemčevalna organizacija
  16.      ponemčeválnica  -e ž () ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje ponemčevanje: osnovne šole so bile prave ponemčevalnice
  17.      ponemčevánje  -a s () glagolnik od ponemčevati: odpor proti naraščajočemu ponemčevanju
  18.      ponemčeváti  -újem nedov.) delati kaj nemško: ponemčevati obmejne prebivalce / ponemčevati slovenske vasi
  19.      ponesréčenčev  -a -o (ẹ̑) pridevnik od ponesrečenec: ponesrečenčeva obleka; ponesrečenčevo stanje
  20.      poneumljeválen  -lna -o prid. () nav. ekspr. ki poneumlja: taka literatura lahko postane poneumljevalno sredstvo za mladino
  21.      poneumnjeválen  -lna -o prid. () nav. ekspr. ki poneumnjuje: poneumnjevalne knjige, metode
  22.      poneumnjevánje  -a s () glagolnik od poneumnjevati: sistematično poneumnjevanje množic; to je sredstvo za poneumnjevanje človeka
  23.      poneumnjeváti  -újem nedov.) nav. ekspr. povzročati, da postane kdo neumen, omejen: nekatere revije človeka poneumnjujejo
  24.      pônev  tudi pônva -nve ž, rod. mn. pônev (ó) 1. nizka okrogla posoda za pečenje, cvrenje, navadno z dolgim ročajem: peči v ponvi; ponev z mastjo / zliti na žgance celo ponev vsebino take posode 2. okrogla, višja posoda za prenašanje, hranjenje žerjavice, zlasti pri verskih obredih: dati ponev v kadilnico; vihteti ponev z žerjavico ◊ metal. livarska ponev manjša posoda za prenašanje tekoče kovine; livarski lonec; teh. prekucna ponev električna, plinska kuhinjska naprava z vrtljivo nagibno posodo za dušenje, kuhanje
  25.      ponevédoma  prisl. (ẹ̄) star. 1. ne da bi se zavedal, nevede: ponevedoma je zaprla otroka v sobo; vedoma ali ponevedoma precenjevati težave / v obravnavi se je ponevedoma zabrisalo bistvo vprašanja neopazno 2. ne namenoma, nehote: ponevedoma povzročiti nesrečo; nisem se zadel nalašč, ampak ponevedoma / ponevedoma sta naletela drug na drugega po naključju

   17.051 17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA