Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (17.151-17.175) 
- pomnoževáti -újem nedov. (á ȗ) redko množiti, večati: s spretno igro je pomnoževal frnikole; človeštvo se pomnožuje / pomnoževati svoje bogastvo ♪
- pomnožítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomnožiti: pomnožitev prebivalstva je bila zelo opazna / pomnožitev kapitala, premoženja ♪
- pomodrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomodreti ali pomodriti: znak zastrupitve s plinom je pomodritev kože ♪
- pomodrováti -újem dov. (á ȗ) krajši čas modrovati: starec je sedel pred hišo in pomodroval o življenju / ekspr. možje so se zbrali in pomodrovali o problemih se pogovorili / pogrebci so v gostilni malo pomodrovali ♪
- pomomljávati -am nedov. (ȃ) nav. ekspr. v presledkih momljati: hodil je za njo in pomomljaval ♪
- pomôrstvo -a s (ō) 1. dejavnost, ki je v zvezi s plovbo po morju in izkoriščanjem morskega bogastva: delati v pomorstvu; ukvarjati se s pomorstvom / slovensko izrazje za pomorstvo 2. dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem; navtika: razvoj pomorstva; imeti prakso v pomorstvu // veda o tem: razprava iz pomorstva 3. redko ladjevje: potniška ladja argentinskega pomorstva ♪
- pomoževáti -újem dov. (á ȗ) ekspr. krajši čas moško se pogovarjati: rad pomožuje o politiki; pomoževati s sosedi ♪
- pomračítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pomračiti: opazil je pomračitev njenega obraza / pomračitev resnice / pomračitev sonca ♪
- pomrkávati -am nedov. (ȃ) knjiž., redko postajati mračen, temen; mračiti se: nebo je začelo pomrkavati ♪
- pomrmrávati -am nedov. (ȃ) v presledkih mrmrati: hodil je za njim in pomrmraval ♪
- pomrzováti -újem nedov. (á ȗ) zmrzovati na površini: sneg že pomrzuje; brezoseb. že zgodaj pred mrakom je pomrzovalo ♪
- ponàjveč tudi ponájveč in ponàjvèč tudi ponájvèč prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž. večinoma, povečini: ponajveč zahaja v kavarno; v teh krajih je dosti rokodelcev, ponajveč zidarjev ♪
- ponàjvečkrat tudi ponájvečkrat in ponàjvèčkrat tudi ponájvèčkrat prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȅ; ȃ-ȅ) knjiž., redko večinoma, povečini: take stavbe se ponajvečkrat podrejo ♪
- ponaredítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ponarediti: bil je obsojen zaradi ponareditve podpisa ♪
- ponaredljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da ponarediti: ponaredljive oblike; težko ponaredljiv dokument ♪
- ponarejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina ♪
- ponarejeválnica -e ž (ȃ) prostor, v katerem se kaj ponareja: ponarejevalnica denarja / ponarejevalnica kipov, slik ♪
- ponarejeválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti ♪
- ponarodévati -am nedov. (ẹ́) navadno v zvezi s pesem postajati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem že ponarodeva ♪
- ponašítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ponašiti: ponašitev tujega imena / ponašitev igre je dramatiku zelo uspela / ponašitev Molièrovih komedij ♪
- ponatiskovánje -a s (ȃ) glagolnik od ponatiskovati: ukvarjati se s ponatiskovanjem starih besedil / ponatiskovanje slik ♪
- ponatiskováti -újem nedov. (á ȗ) ponovno tiskati: ponatiskovati slovnice / njegove skladbe so ponatiskovali več sto let // ponovno objavljati: v svoji reviji ponatiskujejo odlomke najboljših del ♪
- ponavádi in po navádi prisl. (ȃ) 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada ♪
- ponavljáč -a m (á) redko učenec, ki ponavlja razred; ponavljavec: v razredu je nekaj ponavljačev ♪
- ponavljáj -a m (ȃ) muz. znak za ponavljanje skladbe ali dela skladbe ♪
17.026 17.051 17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 
