Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (16.951-16.975)



  1.      pólavtomát  -a [o] m (ọ̑-) tehnična naprava, stroj, ki opravlja določene, bistvene faze dela brez človekovega sodelovanja: polavtomat za struženje lesa
  2.      pólavtomátičen  -čna -o [o] prid. (ọ̑-á) 1. ki ni popolnoma avtomatičen: polavtomatični stroji; polnjenje je polavtomatično 2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: polavtomatično delo ga ni veselilo
  3.      pólavtomátski  -a -o [o] prid. (ọ̑-) 1. ki ni popolnoma avtomatski: polavtomatski pralni stroj; polavtomatsko polnjenje ♦ ptt polavtomatska telefonska centrala centrala, pri kateri telefonist sprejme naročilo osebno, zaželeno zvezo pa vzpostavlja avtomatsko; voj. polavtomatska puška puška, ki se sama polni in prazni, mora pa se sprožiti za vsak strel posebej 2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: njegovi gibi so postajali polavtomatski
  4.      pólčévelj  -vlja [č] m (ọ̑-ẹ̑) nav. mn., zastar. nizki čevelj: nositi polčevlje
  5.      pólčlôvek  -éka [č] m ed. in dv. (ọ̑ọ̑-ẹ́) ekspr. človek brez določenih pozitivnih, moralnih lastnosti: čustveno nerazvit, izrazito razumarski polčlovek / on je slabič, polovičar, polčlovek; prim. polljudje
  6.      póldívji  -a -e [d] prid. (ọ̑-í) 1. ki živi del leta pri človeku, del leta pa svobodno v naravi: poldivji severni jeleni 2. ki je po določenih lastnostih, značilnostih podoben divjemu: poldivja plemena
  7.      póldnéven  -vna -o [d] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja pol dneva: odpravili so se na poldnevni izlet; poldnevno delo / prišel je po poldnevni zaslužek ∙ star. poldnevno sonce opoldanskošol. poldnevni pouk delo šole v eni izmeni; pouk istih učencev samo dopoldne ali samo popoldne
  8.      poldnévnik  -a [d tudi ld] m (ẹ̑) geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola: mesti ležita na istem poldnevniku; poldnevniki in vzporedniki / greenwiški poldnevnik ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni poldnevnik poldnevnik določenega kraja; začetni poldnevnik ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžineastr. nebesni poldnevnik umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit
  9.      poldnévniški  -a -o [d tudi ld] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poldnevnik: reka teče v poldnevniški smeri / poldnevniški krog / poldnevniška ravnina
  10.      póldremávica  -e [d] ž (ọ̑-) stanje med budnostjo in rahlim spanjem: ležati v poldremavici
  11.      póldržáven  -vna -o [d] prid. (ọ̑-á) ki je delno last države: poldržavno podjetje
  12.      poledenítev  -tve ž () geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki: poledenitev v ledeni dobi // vsaka od daljših hladnejših dob v pleistocenu: ostanki proda iz zadnje poledenitve
  13.      poledenítven  -a -o () pridevnik od poledenitev: poledenitvena doba
  14.      polegávati  -am nedov. () redko poležavati: polegaval je na postelji
  15.      polénovka  -e ž (ẹ́) posušena riba trska: kuhati, namakati polenovko
  16.      polepšáva  -e ž () glagolnik od polepšati: polepšava stanovanja / polepšava obraza
  17.      polepšávati  -am nedov. () delati kaj (bolj) lepo: polepšavati okolico naselja; polepšavati si obraz
  18.      polepševálen  -lna -o prid. () ki je za polepševanje: polepševalna sredstva
  19.      polepševánje  -a s () glagolnik od polepševati: polepševanje stanovanja
  20.      polepševáti  -újem nedov.) delati kaj (bolj) lepo: polepševati stanovanje
  21.      polesketávati se  -am se tudi polesketávati -am nedov. () v presledkih se lesketati: gladina vode se polesketava; v sončni svetlobi so se polesketavali bajoneti; pren., ekspr. v očeh se jim je polesketaval upor
  22.      poletávati  -am nedov. () premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: lastovka poletava nad vodo; metulji poletavajo s cveta na cvet; pren., ekspr. njegove misli poletavajo k družini ● knjiž., ekspr. deli pogovora poletavajo v sobo se slišijo
  23.      poležávanje  -a s () glagolnik od poležavati: poležavanje v senci
  24.      poležávati  -am nedov. () v presledkih ležati a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano ● knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose
  25.      poleževáti  -újem nedov.) poležavati: delamo, on pa poležuje; poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja

   16.826 16.851 16.876 16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA