Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (16.826-16.850) 
- pohvála -e ž (ā) izrazitev hvale, priznanja: pohvala mu godi; zaslužiti pohvalo za svoje delo; javna pohvala / izreči pohvalo pohvaliti ∙ ekspr. skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali // list kot dokaz hvale, priznanja: izročiti, prejeti pohvalo ♪
- pohválen -lna -o prid. (ā) 1. ki izraža pohvalo, priznanje: izrekel je nekaj pohvalnih besed; pohvalno mnenje 2. vreden pohvale, priznanja: to je pohvalna lastnost; pohvalno dejanje pohválno prisl.: o njegovem delu pohvalno govorijo; delavci so pohvalno prikimavali; sam.: o njem je slišal že veliko pohvalnega ♪
- pohvalíti in pohváliti -im dov. (ȋ á) izraziti hvalo, priznanje: pohvaliti otroka; pohvalili so ga za njegovo prizadevnost; pred celim razredom ga je pohvalil, da lepo bere / pohvalil je njeno novo obleko / to si lepo narisal, ga je pohvalil pohvalíti se in pohváliti se z govorjenjem ali vedenjem izraziti, poudariti svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: pohvalil se je, da zna že plavati; pohvaliti se z uspehom v šoli / letos se z letino ne morejo pohvaliti pohváljen -a -o: v šoli je bil pohvaljen ♪
- pohváljenec -nca m (á) kdor je pohvaljen: uvrstil se je med pohvaljence ♪
- pohválnica -e ž (ȃ) star. pohvala, priznanje: izrekel mu je pohvalnico // hvalnica: peti pohvalnico nevesti ♪
- poigrávanje -a s (ȃ) glagolnik od poigravati: poigravanje na kitaro / poigravanje gubic pri smehu / poigravanje rib v vodi / poigravanje z usodo ljudi ♪
- poigrávati -am nedov. (ȃ) 1. v presledkih igrati (na glasbilo): sedel je v kotu in poigraval na klavir / tiho poigravati 2. ekspr. nehoteno premikati kaj, zlasti v presledkih, in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: njeni prsti so poigravali po naslonilu; poigravati se z obeskom 3. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden, zlasti v presledkih: okrog ust mu je poigraval nasmeh; v očeh mu je poigravala jeza poigrávati se 1. večkrat se udeleževati otroške dejavnosti za razvedrilo, zabavo: poigravati se z otroki na dvorišču / medvedka se poigrava z mladičem; pren., ekspr. veter se poigrava z njegovimi lasmi 2. ekspr., v zvezi s s, z imeti lahkomiseln, neresen odnos do česa: poigrava se z zdravjem, življenjem / poigrava se z moškimi // biti v popolni oblasti česa: domišljija se je začela poigravati z njima / valovi se poigravajo z ladjo ● ekspr. na zahodu so poigravali
bliski se je bliskalo; ekspr. poigravati se z besedami uporabljati večpomenske, pomensko sorodne besede za dosego duhovitosti, šaljivosti; izražati se z lahkoto, brez težav; ekspr. poigrava se z njegovimi trditvami samovoljno jih razlaga, neresno jih obravnava ♪
- poihtévati -am nedov. (ẹ́) v presledkih ihteti: otrok je še v spanju poihteval; pridušeno je poihtevala in si brisala solze ♪
- poimenovánje -a s (ȃ) 1. glagolnik od poimenovati: poimenovanje krajev, mest; rabiti isto besedo za poimenovanje več predmetov ♦ biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto 2. izraz, ime: uporabljati nova, ustaljena poimenovanja / večbesedno poimenovanje ♪
- poimenováti -újem dov. (á ȗ) dati, določiti ime: kraj so tako poimenovali že pred stoletji / otroka so poimenovali po dedu; tako se je sam poimenoval / poimenovati šolo, ulico po narodnem heroju / soseda je poimenoval baraba, barabo rekel mu je ∙ ekspr. poimenovati s pravim imenom opisati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja ♪
- poistovétenje -a s (ẹ̑) glagolnik od poistovetiti: poistovetenje interesov / poistovetenje bralca z junakom romana ♪
- poistovétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) publ. identificirati, poenačiti: poistovetiti svoje interese z interesi skupine / poistovetiti nadarjenost s prizadevnostjo; poistovetiti se z osebami v filmu; poistovetiti se z naravo ♪
- poitalijančevánje -a s (ȃ) glagolnik od poitalijančevati: načrtno poitalijančevanje in ponemčevanje Slovencev ♪
- poitalijančeváti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj italijansko: poitalijančevati obmejne pokrajine / poitalijančevati slovenska imena ♪
- poizvéd -i ž (ẹ̑) knjiž. poizvedba: poslal ga je na poizved ♪
- poizvédba -e ž (ẹ̑) glagolnik od poizvedeti: brez poizvedbe ne bi dobili teh podatkov / poslati na poizvedbe / po njegovih poizvedbah se bo to zgodilo še danes ♦ jur. neformalno zbiranje podatkov, sporočil, ki jih potrebuje sodišče ali pristojni organ v določeni zadevi ♪
- poizvédeti -vém tudi pozvédeti -vém dov. (ẹ́) 1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti: poizvedela bosta, kaj si slavljenec želi; poizvedeti moraš, kam je izginil 2. star. izvedeti: pazi, da on tega ne bo poizvedel ♪
- poizvédnica -e ž (ẹ̑) ptt poštni obrazec, ki ga izpolni prejemnik za poizvedovanje o izgubljeni pošiljki: čeprav je oddala poizvednico, njenega pisma niso našli ♪
- poizvedoválec tudi pozvedoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poizveduje: poizvedovalcu ni povedal vsega ♪
- poizvedoválen tudi pozvedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov ♪
- poizvedovánje tudi pozvedovánje -a s (ȃ) glagolnik od poizvedovati: odpraviti se na poizvedovanje; ustno poizvedovanje ♪
- poizvedováti -újem tudi pozvedováti -újem nedov. (á ȗ) z večkratnim vpraševanjem ugotavljati, odkrivati: poizvedoval je med znanci, če so ga videli; pri njem so poizvedovali po vremenu / že spet poizvedujejo za njim ga iščejo poizvedujóč tudi pozvedujóč -a -e: prišli so v vas, poizvedujoč za partizani; prisl.: poizvedujoče ga je pogledala ♪
- pojačeváti -újem nedov. (á ȗ) star. krepiti, večati: pojačevati glas; grmenje se je pojačevalo ♪
- pojasnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pojasniti: prizadevati si za pojasnitev nesporazuma / v pojasnitev še nekaj podatkov ♪
- pojasnjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor pojasnjuje: pojasnjevalec je za hip utihnil / pojasnjevalec glasbene oddaje ♪
16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876 16.901 16.926 
