Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (16.501-16.525)


  1.      počastítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od počastiti: počastitev pesnikovega spomina; akademija v počastitev praznika ♪
  2.      počastítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na počastitev: počastitvena prireditev / počastitveni obred ♪
  3.      početvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti štirikrat tolikšno: početveriti dobiček // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: število članov se je v nekaj letih početverilo ♪
  4.      počitnikováti  -újem nedov. (á ȗ) publ. preživljati počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča): počitnikovati na morju, ob jezeru / hoditi počitnikovat v počitniško hišico ♪
  5.      počiválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za počivanje: počivalni prostori ♪
  6.      počivalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se počiva: zapustili so počivališče in se začeli vzpenjati proti vrhu; počivališča ptic selivk / urediti sprehajališča in počivališča ∙ vznes. zadnje počivališče grob, pokopališče ♪
  7.      počiválnica  -e ž (ȃ) knjiž., redko 1. soba za počivanje: oditi v počivalnico 2. počivalnik, zofa: ležati na počivalnici; v dvorani stojita okrašena počivalnica in prestol ♪
  8.      počiválnik  -a [drugi pomen u̯n in ln] m (ȃ) 1. kos pohištva za počivanje, počitek: sesti na počivalnik; oblazinjen, pleten počivalnik 2. kamen, prostor ob poti, na katerem se navadno počiva: vedel je za vsak počivalnik ob cesti ◊ arhit. stopniščni počivalnik večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest ♪
  9.      počiválo  -a s (á) redko počivalnik, počivališče: oddihovati se na počivalih ♪
  10.      počívanje  -a s (í) glagolnik od počivati: počivanje po delu; spanje in počivanje / počivanje rastlin, zemlje ♪
  11.      počívati  -am nedov., tudi počivájte; tudi počivála (í) 1. navadno daljši čas ne opravljati kake dejavnosti zaradi telesne sprostitve, okrepitve: mi bomo delali, vi pa počivajte; pogosto je moral počivati; dolgo je počival, pa se še ni odpočil / navadno počivamo pri tem studencu / bolnik naj čimveč počiva // ekspr. spati, ležati: vsa družina je že počivala; šel je počivat v svoj kabinet; sladko počivati // vznes., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču počiva naš veliki pesnik / kot napis na nagrobniku tukaj počiva naš oče / v medmetni rabi, v krščanstvu, ob spominu na umrle naj počiva v miru 2. biti v stanju neaktivnosti: pozimi veliko rastlin počiva / pustiti izrabljeno zemljo dalj časa počivati je ne obdelovati / ekspr. delo je spet počivalo ♦ gastr. testo naj pol ure počiva iz napravljenega testa naj se naredi pecivo čez pol ure // ekspr. ne biti v delovnem stanju: stroji počivajo / zadnje čase mlin večkrat počiva ne obratuje 3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, ležati: očetova glava je počivala na mehki blazini / njena roka je dolgo počivala v njegovi / mesto počiva na bregu / z oslabljenim pomenom na poljih počiva hladen mir 4. publ. temeljiti, sloneti: ta domneva počiva na dveh ugotovitvah; program vlade je počival na ekonomski doktrini ● ekspr. njegove oči najrajši počivajo na belih vrhovih najrajši jih gleda; knjiž., ekspr. počivati na lovorikah po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju; ekspr. tepli so ga, da so počivali nad njim zelo; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega počivajóč -a -e: počivajoč človek; počivajoče mlinsko kolo; mirno počivajoč ♪
  12.      počivkávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih čivkati: piščanci so v spanju rahlo počivkavali ♪
  13.      počlovéčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od počlovečiti: pogoji, ki omogočajo počlovečenje človeka / počlovečenje sonca ♪
  14.      počlovečevánje  -a s (ȃ) glagolnik od počlovečevati: počlovečevanje človeka / počlovečevanje medčloveških odnosov ♪
  15.      počlovečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj človeško, dobro, plemenito: sile, ki ljudi počlovečujejo / počlovečevati medsebojne odnose // delati, da kdo dobi določene človeške lastnosti, značilnosti: pisatelj je glavnega junaka premalo počlovečeval / kipar počlovečuje lignitne forme / redko otrok živali pogostokrat počlovečuje pooseblja ♪
  16.      počlovéčiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti kaj človeško, dobro, plemenito: ti dogodki so ga počlovečili / počlovečiti kazensko pravo // narediti, da kdo dobi določene človeške lastnosti, značilnosti: junakinje ni pisatelj niti poviševal niti poniževal, temveč jo je počlovečil / redko počlovečiti predmet poosebiti počlovéčen -a -o: svet počlovečenega človeka ♪
  17.      počrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od počrneti ali počrniti: počrnitev kože na soncu ◊ fot. počrnitev filma; tisk. počrnitev stopnja barvnega nanosa ♪
  18.      počvekáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. povedati, izdati: vse mu je počvekala ♪
  19.      podaljšáva  -e ž (ȃ) redko podaljšanje: podaljšava roka ♦ lingv. podaljšava osnove ♪
  20.      podaljševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podaljševanje: podaljševalni procesi ♦ elektr. podaljševalna vtičnica ♪
  21.      podaljševánje  -a s (ȃ) glagolnik od podaljševati: podaljševanje šolanja / podaljševanje osnove ♪
  22.      podaljševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) dolgo: podaljševati obleke; razpoke v lesu se podaljšujejo / dan se že podaljšuje ♦ lingv. osnove se podaljšujejo z j ♪
  23.      podaljšljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da, sme podaljšati: ta termin ni podaljšljiv ♦ jur. podaljšljivi rok ♪
  24.      podátkarstvo  -a s (ȃ) knjiž. naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja; faktografija: za pozitivistično metodo značilno podatkarstvo ♪
  25.      podátkoven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podatek: podatkovne nepravilnosti ♦ elektr. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku ♪

   16.376 16.401 16.426 16.451 16.476 16.501 16.526 16.551 16.576 16.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA