Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (16.151-16.175) ![](arw_left.gif)
- petokolonáštvo -a s (ȃ) pog., pred drugo svetovno vojno delovanje pete kolone: širili so letake proti petokolonaštvu / korupcija in petokolonaštvo ♪
- petolízništvo -a s (ȋ) slabš. petolizniško vedenje ali ravnanje: hlapčevsko, nizkotno petolizništvo; klečeplazenje in petolizništvo ♪
- petroléjev -a -o (ẹ̄) pridevnik od petrolej: petrolejev smrad ♪
- petróvka -e ž (ọ̄) agr. drobna hruška zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke ♪
- pév -a m (ẹ̑) zastar. petje, pesem: sklanjajo se v ritmu njegovega peva / iz gozda se je zaslišal ptičji pev ♪
- peváčica -e ž (ā) v srbskem okolju pevka, ki nastopa v baru, kavarni: pevačice in kabaretistke ♪
- pévati -am nedov. (ẹ́) star. peti, prepevati: pevali in vriskali so vso noč; glasno pevati peváje: glasno pevaje je šel mimo hiše pevajóč -a -e: pevajoči ptički ♪
- pévček -čka m (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od pevec: mali pevčki so mu v slovo zapeli več pesmi / lovi in prodaja ptičke pevčke ♪
- pévec -vca m (ẹ́) 1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev // kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk 3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec ◊ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus ♪
- péven -vna -o prid. (ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: njegove pesmi so zelo pevne / drama se odlikuje po pevnem jeziku // ki se da (brez težav) peti: pevna melodija / v melodiki je skladatelj ljudsko domač in lahko peven ♪
- pévka -e ž (ẹ́) 1. ženska oblika od pevec: a) mladi pevci in pevke / rada je prepevala, čeprav ni bila pevka / pevka v sosednji hiši je utihnila b) koncertna, operna, zborovska pevka; pevka popevk 2. v zvezi ptica pevka ptica, ki se oglaša z značilnimi melodičnimi glasovi: ptice pevke in druge ptice ◊ muz. koloraturna pevka; zool. pevka manjša sivo rjava ptica s koničastim kljunom, Prunella; planinska pevka ♪
- pévnost -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost pevnega: njegove pesmi so zaradi pevnosti radi uvrščali v programe / pevnost jezika / pevnost arije ♪
- pevovódja -e tudi -a m (ọ̑) kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor: bil je pevovodja in režiser; tečaj za pevovodje ♪
- pevovódkinja -e ž (ọ̑) ženska, ki umetniško vodi, usmerja pevski zbor: zbor vodi znana pevovodkinja ♪
- pevovódski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pevovodje: pevovodski tečaj / dolgoletno pevovodsko delovanje ♪
- pévski -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na pevce ali petje: rad je v pevski družbi / pevska nadarjenost / pevski in plesni vložki v predstavi / pevski zbor; pevska soba, vaja; ustanovili so pevsko društvo ♦ muz. pevski nastavek; pevska linija potek petja 2. zastar. pesniški: pevska umetnost; njegova pevska žila je kmalu usahnila pévsko prisl.: pevsko izšolati mlade pevce; pevsko nadarjeni ljudje ♪
- pévstvo -a s (ẹ̄) dejavnost pevcev: zgodovina slovenskega pevstva ♪
- pezdíčevka -e [tudi pǝz] ž (í) zool. gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna; vrbja sinica: meniščki in pezdičevke ♪
- pigméjstvo -a s (ẹ̑) knjiž., redko pritlikavost: proučevati pigmejstvo pri posameznih narodih, rasah / pigmejstvo v kulturi in politiki ♪
- pijančevánje -a s (ȃ) glagolnik od pijančevati: s pijančevanjem bo vse zapravil / boj proti pijančevanju ♪
- pijančeváti -újem nedov. (á ȗ) daljši čas pretirano uživati alkoholne pijače: nehal je pijančevati; pijančuje in kvarta / ekspr. pijančevali so do jutra pili, popivali ♪
- pijánstvo -a s (ȃ) pretirano uživanje alkoholnih pijač, ki traja daljši čas: nagnjen je k pijanstvu / pijanstvo in kriminal ♪
- pijávčnica -e ž (ȃ) bot. rastlina s celorobimi listi in posameznimi ali v socvetju združenimi rumenimi cveti, Lysimachia: drobižna, pikasta pijavčnica ♪
- pijávka -e ž (ȃ) 1. vodni zajedavec, ki se prisesa na ljudi in živali in se hrani z njihovo krvjo: loviti pijavke; v močvirju je bilo vse polno pijavk 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski človek: lastnik tovarne je bil prava pijavka; kapitalistične pijavke ◊ zool. pijavke kolobarniki s priseskom na sprednjem in zadnjem koncu, Hirudinea; konjska pijavka; medicinska pijavka ♪
- piknikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. udeleževati se piknika: piknikovati s prijatelji ♪
16.026 16.051 16.076 16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251