Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (16.101-16.125) 
- perceptíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na percepcijo: perceptivna sposobnost / perceptivna narava stvari ♪
- perfektíven -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen: perfektivni glagoli ♪
- perivój -a m (ọ̑) zastar. park: sprehajati se po perivoju ♪
- perseverácija -e ž (á) 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije ♪
- perspektíva -e ž (ȋ) 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati
kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv ● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti ♪
- perspektíven -vna -o prid., perspektívnejši (ȋ) nanašajoč se na perspektivo: podpirati mlade perspektivne ljudi; on je naš najperspektivnejši tekmovalec; nekateri poklici niso več perspektivni / perspektivni razvoj industrije / iskati perspektivne metode, rešitve / perspektivno risanje / naložbe v perspektivne turistične kraje; perspektivna tovarna perspektívno prisl.: perspektivno načrtovati; perspektivno rešen problem ♪
- perspektívičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na perspektiva 2: vtis perspektivičnega pogleda v globino; perspektivične deformacije / perspektivična skica perspektívično prisl.: perspektivično prikazovati prostor; cesta se perspektivično zožuje ♪
- perspektivízem -zma m (ȋ) filoz. idealistični nauk, po katerem je vse spoznanje odvisno od osebnega stališča spoznavajočega subjekta ♪
- perspektívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost perspektivnega: ugotavljati perspektivnost sodelovanja / družbena perspektivnost ♪
- perspektívovec -vca m (ȋ) sodelavec revije Perspektive: kritične ideje perspektivovcev ♪
- pêrstvo -a s (ȇ) zlasti v Angliji perski naslov: podelili so mu perstvo ♪
- perutnínarstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem perutnine: produktivnost, razvoj perutninarstva; čebelarstvo in perutninarstvo ♪
- pervertírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti, da postane kaj nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam: taka doživetja pervertirajo človekova čustva // spremeniti, prevrednotiti: vse to je pervertiralo in omejilo tehnični napredek pervertíran -a -o: pervertirana nagnjenja; on je sadistično, spolno pervertiran ♪
- pervêrzen -zna -o prid. (ȇ) ki je nasproten naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti, nenaraven: perverzne želje; perverzno dejanje, vedenje; ob prizorih mučenja je čutil perverzno zadovoljstvo / perverzen izraz; poslušati perverzne zgodbe / perverzna spolnost // ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: perverzen človek, pohotnež / ekspr. ne bodi tako perverzna ♪
- pervêrzija in perverzíja -e ž (é; ȋ) dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti; perverznost: ekshibicionizem, fetišizem, homoseksualnost in druge perverzije // publ. sprememba, prevrednotenje: degeneracija in perverzija liberalizma / revolucionarna akcija je bila usmerjena v odpravo perverzij (družbenih) nepravilnosti, izmaličenosti ♪
- pervêrznež -a m (ȇ) ekspr. perverzen človek: homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži ♪
- pervêrznost -i ž (ȇ) lastnost, značilnost perverznega, nenaravnost: perverznost tega dejanja je očitna; prizori, polni perverznosti // dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: storiti perverznost; homoseksualnost, ekshibicionizem in druge perverznosti / izživljati se v perverznostih / sadistične, spolne perverznosti ♪
- pervibrátor -ja m (ȃ) grad. stroj za iztiskanje zraka iz betona ♪
- peskolòv -óva m (ȍ ọ̄) grad. naprava, ki preprečuje odtekanje peska, listja v kanalizacijo: voda teče skozi peskolov ♪
- peskóven tudi péskoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) redko peščen: peskovne plasti ♪
- peskovít -a -o prid. (ȋ) peščen: peskovit svet, teren / peskovita glina ♪
- peskóvnik -a m (ọ̑) ograjen prostor s peskom, mivko za igranje, navadno na igrišču, dvorišču: igrati se na peskovniku ◊ šol. nizkemu zaboju podobna priprava z drobnim peskom ali mivko za oblikovanje reliefa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole; žel. posodi podobna priprava na lokomotivi, napolnjena s peskom, s katerim se posipavajo tirnice ♪
- pesmotvórec -rca m (ọ̑) knjiž. kdor piše (slabe) pesmi: prigodniški, tretjerazredni pesmotvorec; pesniki in pesmotvorci ∙ zastar. veliki, znameniti pesmotvorec pesnik ♪
- pésnikov -a -o (ẹ̑) svojilni pridevnik od pesnik: pesnikov umetniški razvoj; pesnikovo delo, življenje ♪
- pesnikoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec ♪
15.976 16.001 16.026 16.051 16.076 16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 
