Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (15.351-15.375) 
- opijanljív -a -o prid. (ȋ í) ki opijanja: opijanljive pijače / opijanljiv vonj rož ♪
- ópijev -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na opij: opijev učinek ♦ farm. opijeva tinktura rjava alkoholna raztopina opija; kem. opijev alkaloid ♪
- opisávati -am nedov. (ȃ) star. opisovati: znal je slikovito opisavati dogodke ♪
- opisljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da opisati: značilnosti tega dela so ugotovljive in opisljive; težko opisljiv pojem ♪
- opismenjeváti -újem nedov. (á ȗ) publ. učiti pisati in brati: opismenjevati nepismene ♪
- opísništvo -a s (ȋ) knjiž., redko opisnost, opisovanje: v njegovi poeziji je veliko opisništva ♪
- opisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor opisuje: dober opisovalec narave ♪
- opisoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opisovanje: avtorjev opisovalni dar / njegove pesmi niso izpovedne, ampak opisovalne / opisovalna metoda ♪
- opisovánje -a s (ȃ) glagolnik od opisovati: ne mara dolgega opisovanja; natančno, olepšano opisovanje; opisovanje dogodkov, razmer ♪
- opisováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih: opisovati ljudi, naravo, življenje; jedrnato, slikovito, živo opisovati; težko je slepemu opisovati barve; na dolgo opisovati ♦ lingv. opisovati čase in naklone z opisnim deležnikom delati, tvoriti 2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način delati: točka opisuje krog; premica opisuje plašč stožca opisován -a -o: pisatelj se je približal duhu opisovane dobe ♪
- oplakováti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok 2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi ♪
- oplemenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oplemeniti: oplemenitev kobile ♪
- oplemenitováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko plemenititi: kultura oplemenituje življenje ♪
- oplemenjevánje -a s (ȃ) glagolnik od oplemenjevati: oplemenjevanje krav / strokovnjak za oplemenjevanje rastlin žlahtnjenje / oplemenjevanje človekovega duha ♪
- oplemenjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. vet. oplojevati: oplemenjevati krave 2. zastar. plemenititi: ljubezen ga je oplemenjevala ♪
- oplenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od opleniti: oplenitev gradu ♪
- oplešivéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko postati plešast: hitro se je postaral in oplešivel ♪
- opletàv -áva -o prid. (ȁ á) ki opleta: opletave noge ∙ ekspr. bil je že precej opletav pijan, vinjen ♪
- oplitvéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: jarek je oplitvel, ker ga niso čistili / zaradi slabe družbe je oplitvel ♪
- opljuskávati -am nedov. (ȃ) s pljuskanjem močiti, polivati: opljuskavati hrbet / valovi opljuskavajo kljun ladje; pren. od vseh strani me opljuskava hrup, svetloba ♪
- opljúvati -am in opljújem in opljuváti opljúvam in opljújem dov., opljuvál in opljúval (ú; á ú) s pljuvanjem v koga, kaj izraziti odklonilen, sovražen odnos: skočila je proti njemu in ga opljuvala; sliko so opljuvali in poteptali // ekspr. vzeti ugled, osramotiti: obsoditi in opljuvati človeka ni težko / opljuvati komu čast opljúvan in opljuván -a -o: biti opljuvan in ponižan ♪
- oplodítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oploditi: ta samec ni sposoben oploditve / umetna oploditev / oprašitev in oploditev trte / oploditev jajčeca; notranja, zunanja oploditev znotraj, zunaj organizma ♪
- oplodítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oploditev: oploditveni proces / oploditvena sposobnost ♪
- oplodljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da oploditi: ikre mrtvih rib so bile še oplodljive ♪
- oplojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. žival, rastlina, ki oplojuje, oplodi: žabji samec ni samo oplojevalec, ampak tudi pozneje skrbi za svoj zarod; sadna sorta, ki služi kot oplojevalec / veter in čebela sta oplojevalca rastlin opraševalca ♪
15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 
