Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (15.226-15.250)
- oleándrov -a -o prid. (á) nanašajoč se na oleander: oleandrovo cvetje ♪
- oledenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva 2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi // v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost ♪
- oledenítev -tve ž (ȋ) knjiž. 1. zmrznjenje: oledenitev snežne odeje 2. poledenitev: sledovi davne oledenitve ♪
- olepšáva -e ž (ȃ) 1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe 2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja ♪
- olepšávanje -a s (ȃ) glagolnik od olepšavati: olepšavanje zgradb / olepšavanje prihodnosti / govoriti brez olepšavanja ♪
- olepšávati -am nedov. (ȃ) 1. delati kaj (bolj) lepo: olepšavati stene 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: ne olepšavajte stanja, resnice ♪
- olepševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj olepšuje: nagraditi najprizadevnejše olepševalce kraja ♪
- olepševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja olepševálno prisl.: olepševalno opisovati kaj ♪
- olepševánje -a s (ȃ) glagolnik od olepševati: olepševanje stanovanja / olepševanje dogodkov, stanja / povedati kaj brez olepševanja ♪
- olepševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj (bolj) lepo: olepševati stanovanje 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: olepševati dogodke; nič ne olepšuj, ampak povej resnico ♪
- olesenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od oleseneti: hitra olesenitev stebla ♪
- olevíti se -ím se dov., olévi se in olêvi se; olévil se (ȋ í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se olevi / pajku se je olevilo tudi črevo ♪
- olíva -e ž (ȋ) sad oljke: obirati, stiskati olive // knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv ◊ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje ♪
- olívast -a -o prid. (ȋ) knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: olivasta barva ♪
- olíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na olivo: olivna trgatev / olivni nasadi oljčni / olivno olje // po barvi podoben olivi: črnolaska z olivnimi očmi / obleka olivne barve olívno prisl.: olivno siv, zelen ♪
- olivín -a m (ȋ) min. rudnina magnezijev in železov silikat rumene ali olivno zelene barve ♪
- olívnat -a -o prid. (ȋ) star. po barvi podoben olivi; oliven: olivnata barva ♪
- oljárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem olja: razvoj oljarstva ♪
- óljčevje -a s (ọ̄) knjiž. oljkove veje: nalomiti oljčevje // oljčni nasad: griči z oljčevjem ♪
- óljkov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oljko: oljkov les / oljkovi nasadi oljčni ∙ knjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstva ♦ bot. oljkova goba strupena, lisički podobna goba, ki raste po drevesih, štorih, zlasti oljke, Omphalotus olearius ♪
- oljkovína in óljkovina -e ž (í; ọ́) oljkov les: zabojček iz oljkovine ♪
- omadeževáti -újem dov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil / omadeževati dušo, vest // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: omadeževati spomin na koga 2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist: kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal ● ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga omadeževán -a -o: omadeževan človek, ugled ♪
- omagovánje -a s (ȃ) glagolnik od omagovati: omagovanje pri hoji / omagovanje pod bremenom ♪
- omagováti -újem nedov. (á ȗ) postajati nesposoben opravljati, nadaljevati kako delo: omagovati pri hoji // izgubljati moč, moči: omagovati od žeje; konji so omagovali pod težo tovora ● redko na starost so mu oči omagovale pešale, slabele omagujóč -a -e: omagujoč pod bremenom, je šel proti domu; od vročine omagujoči ljudje ♪
- omahljív -a -o prid. (ȋ í) nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: omahljiv človek; glede tega je zelo omahljiv / omahljiv značaj // ekspr. neodločen, negotov: bližal se je z omahljivimi koraki omahljívo prisl.: omahljivo reči ♪
15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326