Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (15.226-15.250)



  1.      oleándrov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na oleander: oleandrovo cvetje
  2.      oledenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva 2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi // v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost
  3.      oledenítev  -tve ž () knjiž. 1. zmrznjenje: oledenitev snežne odeje 2. poledenitev: sledovi davne oledenitve
  4.      olepšáva  -e ž () 1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe 2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja
  5.      olepšávanje  -a s () glagolnik od olepšavati: olepšavanje zgradb / olepšavanje prihodnosti / govoriti brez olepšavanja
  6.      olepšávati  -am nedov. () 1. delati kaj (bolj) lepo: olepšavati stene 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: ne olepšavajte stanja, resnice
  7.      olepševálec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj olepšuje: nagraditi najprizadevnejše olepševalce kraja
  8.      olepševálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja olepševálno prisl.: olepševalno opisovati kaj
  9.      olepševánje  -a s () glagolnik od olepševati: olepševanje stanovanja / olepševanje dogodkov, stanja / povedati kaj brez olepševanja
  10.      olepševáti  -újem nedov.) 1. delati kaj (bolj) lepo: olepševati stanovanje 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: olepševati dogodke; nič ne olepšuj, ampak povej resnico
  11.      olesenítev  -tve ž () glagolnik od oleseneti: hitra olesenitev stebla
  12.      olevíti se  -ím se dov., olévi se in olêvi se; olévil se ( í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se olevi / pajku se je olevilo tudi črevo
  13.      olíva  -e ž () sad oljke: obirati, stiskati olive // knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv ◊ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje
  14.      olívast  -a -o prid. () knjiž. po barvi podoben olivi; oliven: olivasta barva
  15.      olíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na olivo: olivna trgatev / olivni nasadi oljčni / olivno olje // po barvi podoben olivi: črnolaska z olivnimi očmi / obleka olivne barve olívno prisl.: olivno siv, zelen
  16.      olivín  -a m () min. rudnina magnezijev in železov silikat rumene ali olivno zelene barve
  17.      olívnat  -a -o prid. () star. po barvi podoben olivi; oliven: olivnata barva
  18.      oljárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem olja: razvoj oljarstva
  19.      óljčevje  -a s (ọ̄) knjiž. oljkove veje: nalomiti oljčevje // oljčni nasad: griči z oljčevjem
  20.      óljkov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oljko: oljkov les / oljkovi nasadi oljčniknjiž., ekspr. odposlanec z oljkovo vejico z namenom, pooblastilom za sklenitev miru, prijateljstvabot. oljkova goba strupena, lisički podobna goba, ki raste po drevesih, štorih, zlasti oljke, Omphalotus olearius
  21.      oljkovína  in óljkovina -e ž (í; ọ́) oljkov les: zabojček iz oljkovine
  22.      omadeževáti  -újem dov.) 1. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: s tem dejanjem je omadeževal svojo čast; omadeževal je očetovo ime osramotil / omadeževati dušo, vest // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: omadeževati spomin na koga 2. v nekaterih religijah narediti, povzročiti, da postane kdo (obredno) nečist: kogar se dotakne tak človek, ga omadežuje; ker je jedel svinjsko meso, se je omadeževal ● ekspr. omadeževati si roke s krvjo koga biti kriv smrti koga; ubiti, umoriti ga omadeževán -a -o: omadeževan človek, ugled
  23.      omagovánje  -a s () glagolnik od omagovati: omagovanje pri hoji / omagovanje pod bremenom
  24.      omagováti  -újem nedov.) postajati nesposoben opravljati, nadaljevati kako delo: omagovati pri hoji // izgubljati moč, moči: omagovati od žeje; konji so omagovali pod težo tovora ● redko na starost so mu oči omagovale pešale, slabele omagujóč -a -e: omagujoč pod bremenom, je šel proti domu; od vročine omagujoči ljudje
  25.      omahljív  -a -o prid. ( í) nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi: omahljiv človek; glede tega je zelo omahljiv / omahljiv značaj // ekspr. neodločen, negotov: bližal se je z omahljivimi koraki omahljívo prisl.: omahljivo reči

   15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA