Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (15.176-15.200)



  1.      okrepčevalíšče  -a s (í) prostor, kjer se nahitro streže s pijačo in prigrizki: urediti ob tekmovalni progi okrepčevališče
  2.      okrepčeválnica  -e ž () soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se nahitro streže s pijačo, prigrizki in manjšim izborom jedi: iti na malico v okrepčevalnico; okrepčevalnica na avtobusni postaji; gledališče z okrepčevalnico in kadilnico / urediti ob tekmovalni progi okrepčevalnico za tekmovalce okrepčevališče
  3.      okrepčeváti  -újem nedov.) nav. ekspr. (večkrat) okrepčati: studenčnica je okrepčevala žejne popotnike / spanje človeka okrepčuje; okrepčevati se s toplo juho krepčati se okrepčeváti se (večkrat) jesti in piti: izletniki so se okrepčevali pod košatimi lipami okrepčujóč -a -e: okrepčujoča pijača; okrepčujoče spanje
  4.      okrepítev  -tve ž () 1. glagolnik od okrepiti: pomen telovadbe za okrepitev telesa / okrepitev stene z oporniki / okrepitev organizacije / okrepitev postojanke s strojnicami / prizadevanje za okrepitev miru utrditev; okrepitev gospodarske dejavnosti povečanje 2. nav. mn. dodatna vojaška enota, dana v pomoč: uničiti cesto, po kateri so prihajale okrepitve; poslati okrepitve; čakati na okrepitev
  5.      okrepljeváti  -újem nedov.) knjiž., redko utrjevati, krepiti: okrepljevati telo / okrepljevati stolpe / okrepljevati odpornost večati
  6.      okrevalíšče  -a s (í) zdravstvena ustanova za izboljšanje zdravja slabotnih, bolehnih ljudi in ljudi po prestani hujši bolezni: na zdravnikov predlog je odšel v okrevališče; mladinsko okrevališče
  7.      okrévanec  -nca m (ẹ́) ozdraveli bolnik: zapustiti bolnico kot okrevanec / okrevanci po mrzlici rekonvalescenti, prebolevniki
  8.      okrévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od okrevati: počasno okrevanje / poslati koga na okrevanje
  9.      okrévati  -am nedov. (ẹ́) izboljševati si zdravje, pridobivati moč po hujši bolezni: počasi okreva // dov., knjiž. ozdraveti, pozdraviti se: bal se je, da ne bo nikoli več okreval; popolnoma okrevati; toliko je okreval, da hodi okrevajóč -a -e: skrbeti za okrevajočega otroka; sam.: dom za okrevajoče
  10.      okrivíti  -ím dov., okrívil ( í) knjiž. obdolžiti, obtožiti: bal se je, da ga bodo česa okrivili; okrivili so ga tatvine; po nedolžnem okriviti koga / okriviti nasprotnika, da je kršil sporazum okrívljen -a -o: biti okrivljen umora
  11.      okrnítev  -tve ž () glagolnik od okrneti ali okrniti: okrnitev organa / okrnitev univerze / okrnitev oblasti
  12.      okrnjevánje  -a s () glagolnik od okrnjevati: okrnjevanje rogov / okrnjevanje neodvisnosti zmanjševanje, omejevanje
  13.      okrnjeváti  -újem nedov.) povzročati, delati, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: okrnjevati organe // povzročati, delati, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: okrnjevati šole / knjiž. okrnjevati neodvisnost zmanjševati, omejevati
  14.      okrogloglàv  in okroglogláv -áva -o prid. ( á; ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav: okrogloglavi ljudje / okrogloglava lobanja
  15.      okrogloglávec  -vca m () antr. človek s kratko in okroglo glavo; kratkoglavec
  16.      okrogloglávost  -i ž (ā) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost
  17.      okròv  -ôva m ( ó) del stroja, navadno zunanji, ki povezuje, drži notranje dele: okrov motorja // zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: okrov ključavnice; okrov radijskega sprejemnika; okrov ure
  18.      okróvje  -a s (ọ̑) več med seboj povezanih okrovov: zaščitno okrovje
  19.      okroževáti  -újem nedov.) redko obkrožati: letalo okrožuje mesto okrožujóč -a -e: okrožujoči ga ljudje so se mu smejali
  20.      okrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati krvav: odrgnina okrvavi okrvavèl in okrvavél -éla -o: okrvavele oči
  21.      okrvavíti  -ím dov., okrvávil ( í) narediti kaj krvavo: okrvaviti obleko, robec; okrvaviti si roke; obveza se je okrvavila je okrvavela okrvavljèn -êna -o: okrvavljen je ležal na tleh; okrvavljeno perilo
  22.      oksidatíven  -vna -o prid. () kem. ki sprejema elektrone: oksidativna atmosfera / oksidativne spremembe oksidacijsketeh. oksidativni plamen plamen, v katerem kovine in elementi njihovih zlitin delno oksidirajo
  23.      oktáv  -a m () biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm, osmerka: knjige v kvartu in oktavu [8]
  24.      oktáva  -e ž () 1. muz. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj: zaigrati, zapeti oktavo / enočrtna oktava / struna zveni (za) oktavo višje ∙ ekspr. ali ne boste še odšli, je rekla za oktavo višje, kot je sicer govorila s precej višjim glasom, glasneje // osma diatonična stopnja glede na dani ton: kvarta in oktava 2. lit. kitica iz osmih enajstercev; stanca: pesem v oktavah
  25.      oktáven  -vna -o prid. () nanašajoč se na oktav: knjiga oktavnega formata

   15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251 15.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA