Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (15.126-15.150)
- ohranjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj ohranja: ohranjevalci kulturnih vrednot / ohranjevalec reda v mestu varuh ♪
- ohranjeválen -lna -o prid. (ȃ) ki ohranjuje: ohranjevalni ukrep / ohranjevalna sposobnost snovi ♪
- ohranjevánje -a s (ȃ) glagolnik od ohranjevati: ohranjevanje narave, starin / ohranjevanje energije ♪
- ohranjeváti -újem nedov. (á ȗ) ohranjati: ohranjevati stare šege / ohranjevati zavest skupnosti / ohranjevati ponesrečenca pri zavesti / ohranjevati videz mladosti ohranjujóč -a -e: plesali so, dobro ohranjujoč značilne prvine tega plesa; knjiž. dodati živilom ohranjujoča sredstva sredstva za konzerviranje ♪
- ohranljívost -i ž (í) sposobnost česa, da se ohrani: različna ohranljivost sadja ♪
- ohromítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti ♪
- óhrovt -a m (ọ̑) zelju podobna kulturna rastlina z nagubanimi listi: saditi ohrovt ♦ vrtn. brstični ohrovt ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov; listnati ohrovt ♪
- óhrovtov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ohrovt: ohrovtovi listi; očistiti ohrovtovo glavo / ohrovtova juha ♪
- Oidipov gl. Ojdipov ♪
- ojačeválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) elektr. ojačevalnik: napetostni ojačevalec ♪
- ojačeválen -lna -o prid. (ȃ) grad. ki povzroča večjo nosilnost: ojačevalni zidovi ♦ elektr. ojačevalna elektronka elektronka kot sestavni del ojačevalne naprave; ojačevalna naprava večji ojačevalnik; več sistemsko povezanih ojačevalnikov ♪
- ojačeválka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) elektr. ojačevalna elektronka: zamenjati ojačevalko ♪
- ojačeválnica -e ž (ȃ) elektr. prostor, kjer so ojačevalne naprave: nova ojačevalnica ♪
- ojačeválnik -a m (ȃ) elektr. naprava ali del naprave, ki povzroča povečanje izhodne veličine: popraviti ojačevalnik / elektronski ojačevalnik ki ima elektronke ali tranzistorje; gramofonski ojačevalnik; napetostni ojačevalnik ki povzroča povečanje izhodne napetosti ♪
- ojačevánje -a s (ȃ) glagolnik od ojačevati: ojačevanje signalov ♪
- ojačeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. utrjevati, krepiti, večati: ojačevati mišice / steklena krogla je ojačevala svetlobo ♦ elektr. ojačevati napetost povečevati njeno izhodno vrednost; grad. ojačevati povzročati večjo nosilnost ♪
- ojačítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ojačiti: ojačitev mišic / ojačitev napetosti ♪
- ojalovíti -ím dov., ojalóvil (ȋ í) knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega: ojaloviti samice ♪
- Ojdípov tudi Oidípov -a -o [oj-] prid. (ȋ) psih., v zvezi Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta: proučevati Ojdipov kompleks ♪
- ójevski -a -o prid. (ọ̄) lingv. nanašajoč se na glas o: ojevski samoglasniki / ojevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -o ♪
- ojezerítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ojezeriti: ojezeritev doline ♪
- okamnítev in okamenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od okamneti ali okamniti: okamnitev lesa v vodi / proces okamnitve ♪
- okávsati -am dov. (ȃ) nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala ♪
- oklévanje -a s (ẹ́) obotavljanje, omahovanje: brez oklevanja je vstopil / šele po krajšem oklevanju se je odločil ♪
- oklévati -am nedov. (ẹ́) obotavljati se, omahovati: dolgo je okleval, preden je odšel / ne smemo več oklevati, čimprej moramo začeti / oklevali so, ali naj povabijo ves kolektiv ali samo predstavnike / okleval je med ljubeznijo in sovraštvom okleváje: oklevaje povedati, vstopiti oklevajóč -a -e: oklevajoč ga je ubogal; zaslišalo se je oklevajoče trkanje; prisl.: oklevajoče reči ♪
15.001 15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226