Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (14.551-14.575)



  1.      obtrgováti  -újem nedov.) s trganjem odstranjevati nepotrebne dele, stare liste: obtrgovati korenje
  2.      obtrkávanje  -a s () glagolnik od obtrkavati: obtrkavanje sten in stropov v rudnikih
  3.      obtrkávati  -am nedov. () 1. s trkanjem preiskovati: z železnimi palicami so obtrkavali rešetke, če ni katera prepiljena // med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s trkanjem: zdravnik ga je dolgo obtrkaval 2. otrkavati: obtrkavati sneg s čevljev
  4.      obudítev  -tve ž () glagolnik od obuditi: obuditev v življenje / delo je zanimiva obuditev vojnih grozot
  5.      obujeválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor povzroča, da postane kaj kot budno, živo: pisatelj je dober poznavalec stvarnosti in obujevalec preteklosti
  6.      obupávanje  -a s () glagolnik od obupavati: nagnjen je k obupavanju
  7.      obupávati  -am nedov. () biti v stanju, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja: ne obupavaj, vse se bo še uredilo; obupavati pred težavami // nav. ekspr. izgubljati upanje, prepričanje, da se bo kaj zaželenega uresničilo: obupaval je že, da se bo še kdaj vrnil domov / obupavati nad kom; večkrat je obupavala nad delom obupavajóč -a -e: obupavajoči ljudje
  8.      obupljív  -a -o prid. ( í) zastar. obupan, potrt: vračal se je otožen in obupljiv / to reče z obupljivim glasom
  9.      obupováti  -újem nedov.) biti v stanju, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja: ne obupuj, vse bo še dobro // nav. ekspr. izgubljati upanje, prepričanje, da se bo kaj zaželenega uresničilo: obupovala je že, da bo še kdaj zdrava / obupovati nad kom obupujóč -a -e: obupujoča vdova
  10.      obútev  -tve ž () izdelki iz usnja, sintetične snovi za zaščito nog: imajo dovolj denarja za obleko in obutev; gumijasta, usnjena obutev / moška, ženska obutev; velika izbira otroške obutve; športna obutev; zimska obutev // redko obuvalo: sezul je mokro obutev ● publ. avtomobilu zamenjati zimsko obutev z letno zimske gumeobrt. lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; lepljena, šivana obutev
  11.      obútven  -a -o prid. () nanašajoč se na obutev: obutveni izdelki / oblačilna in obutvena industrija
  12.      obuválen  -lna -o prid. () namenjen za obuvanje: obuvalna priprava / obuvalna žlica
  13.      obuválo  -a s (á) vsak od izdelkov iz usnja, sintetične snovi za zaščito nog: nosi udobno obuvalo; čevlji, škornji in druga obuvala / moško, žensko obuvalo
  14.      obúvanje  -a s (ú) glagolnik od obuvati: obuvanje čevljev / žlica za obuvanje
  15.      obúvati  -am nedov., tudi obuvála (ú) 1. delati, da ima kdo na nogah obuvalo: obuvati otroka; obuvati čevlje; obuva se počasi / obuvati nogavice 2. oskrbovati z obutvijo: teta jih je obuvala do konca šolanja
  16.      obvaroválen  -lna -o prid. () knjiž. zaščiten, preventiven: obvarovalni ukrepi proti nalezljivi bolezni; obvarovalno sredstvo / obvarovalno cepljenje
  17.      obvarováti  -újem in obvárovati -ujem dov.; á) 1. narediti, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: obvarovati koga nesreče; obvaroval ga je pred kaznijo; obvarovati se prehlada 2. v zvezi bog obváruj bogvaruj a) v prislovni rabi: bog obvaruj, da bi kaj takega storil b) v medmetni rabi: nič slabega ne vem o njej, bog obvaruj obvarován in obvárovan -a -o: tako je bil obvarovan pred nesrečo
  18.      obvdovéti  -ím dov. (ẹ́ í) star. ovdoveti: jeseni je obvdovel obvdovèl in obvdovél -éla -o: obvdovela mati
  19.      obveljáti  -ám dov.) 1. izraža, da postane veljavno, sprejeto, kar določa samostalnik: obveljal je njegov načrt, predlog; nazadnje je obveljalo njegovo mnenje; zmeraj je morala obveljati njena beseda / pog. moja bo obveljala moja odločitevstar. zakon bo obveljal bo ostal v veljavi 2. knjiž. biti označen, ocenjen: atentat je takoj obveljal za največji zločin
  20.      obveselíti  -ím dov., obvesélil ( í) zastar. razveseliti: vsakega je obveselil z majhnim darom; njegovega obiska se je zelo obveselila
  21.      obvésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. ovesiti: obvesiti krilo s pisanimi pentljami / zima je obvesila drevje s snegom obvéšen -a -o: bil je ves obvešen z odlikovanji
  22.      obvesláti  -ám dov.) z veslanjem priti okrog česa: obveslati otoček
  23.      obvestílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na obvestilo ali obveščanje: obvestilno pismo / truditi se za obvestilno jasnost / star. obvestilni urad obveščevalni urad
  24.      obvestílo  -a s (í) kar se o določeni stvari pove, sporoči: dobiti, poslati obvestilo; prejela je uradno obvestilo, da je sin padel / telefonsko obvestilo / pisar. prosimo, da gornje obvestilo sprejmete z razumevanjem // list s sporočilom o tem: prejel je obvestilo o izplačilu / deska, tabla z obvestili ♦ avt. znaki za obvestila za opozarjanje na bližino objektov, kjer so na razpolago določene storitve; ptt obvestilo o prispeli pošiljki
  25.      obvestítelj  -a m () kdor koga obvesti: sumljivo se je oziral na obvestitelja

   14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA