Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (14.501-14.525)


  1.      obrezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od obrezovati: obrezovanje repe / obrezovanje drevja, trt; škarje za obrezovanje / obrezovanje dečkov / obrezovanje knjig ♦ rel. obrezovanje Gospodovo novo leto ♪
  2.      obrezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z rezanjem delati, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezovati gnile sadeže / obrezovati peso, repo / obrezovati deske 2. z rezanjem odstranjevati: obrezovati poganjke, veje // z rezanjem odstranjevati dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezovati drevesa, živo mejo, trto, vrtnice 3. z rezanjem dajati določeno obliko: obrezoval je gumo na podplatu 4. v židovskem in muslimanskem okolju odrezovati sprednji del kožice na spolnem udu: otroke so obrezovali ◊ vet. obrezovati kopito z nožem odstranjevati odvečno kopitno roževino ♪
  3.      obrisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati (sklenjeno) črto, črte okrog česa: obrisovati predmet, vzorec 2. knjiž. opisovati, prikazovati: obrisoval je nesrečo obrisováti se zastar. kazati se v obrisih; črtati se: stolp se je jasno obrisoval na nebu ♪
  4.      obrizgávati  -am nedov. (ȃ) 1. z brizganjem močiti, vlažiti: obrizgavati prašna tla; obrizgavati z vodo / ekspr. dežne kaplje so mu obrizgavale glavo 2. z brizganjem dajati, nanašati na kaj: obrizgavati stene s cementno malto ♪
  5.      obrnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obrniti: obrnitev kovanca / obrnitev umetnosti k vsakdanji resničnosti ◊ muz. obrnitev akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; obrat akorda ♪
  6.      obrnljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da obrniti: obrnljiva podloga ♪
  7.      obròv  -óva m (ȍ ọ́) knjiž., redko breg, brežina, strmina: obrov je bil strm in zelo spolzek; skrivati se po obrovih / pogledati z obrova v prepad s strmega roba ♪
  8.      óbrovski  -a -o prid. (ọ́) knjiž., redko velikanski: obrovska pest, postava ♪
  9.      obrtníštvo  -a s (ȋ) dejavnost obrtnikov: razvoj obrtništva / pospeševati obrtništvo / tudi časnikarstvo je neke vrste obrtništvo ♪
  10.      obŕtnonadaljeválen  -lna -o prid. (ȓ-ȃ) v zvezi obrtnonadaljevalna šola, do 1945 poklicna šola ♪
  11.      obrtováti  -újem nedov. (á ȗ) star. opravljati obrt: obrtovati v raznih krajih ♪
  12.      obŕv  -i in -í ž (ȓ) nav. mn. dlake nad očesno jamico v obliki loka: obrvi so se mu namrščile; dvigniti, mrščiti obrvi; pobriti obrvi; goste, košate obrvi / začrtala si je obrvi / črtalo za obrvi ♪
  13.      obŕven  -vna -o (ȓ) pridevnik od obrv: obrvni lok ♪
  14.      obsegljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se da obseči: obsegljivo deblo / s pesniškim izrazom obsegljiva resnica ♪
  15.      obsekávati  -am nedov. (ȃ) 1. s sekanjem odstranjevati: obsekavati veje / obsekavati grmovje ob poti // s sekanjem delati, da na drevesu, deblu ni več vej: obsekavati drevje 2. s sekanjem obdelovati: obsekavati kamen ♪
  16.      obsenčeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. povzročati, delati, da je kaj v senci: stara drevesa obsenčujejo cesto; z roko je obsenčevala oči zasenčevala / oči so obsenčevale trepalnice ∙ knjiž. skrb ji je obsenčevala obraz je bila opazna, vidna ♪
  17.      observácija  -e ž (á) knjiž., redko opazovanje: zaradi slabega vremena je bila observacija skoraj nemogoča / observacija in analiza problema ♪
  18.      observatórij  -a m (ọ́) ustanova za opazovanje in raziskovanje naravnih pojavov: delati v observatoriju / astronomski, geofizikalni, geološki, seizmološki observatorij / Astronomsko-geofizikalni observatorij na Golovcu // poslopje, prostor te ustanove: opremiti, zgraditi observatorij; kupolast observatorij ♪
  19.      obsesíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obsesijo: obsesivni bolnik / obsesivna misel ♪
  20.      obseválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obsevanje: obsevalna naprava / obsevalna tehnika ♪
  21.      obseválnica  -e ž (ȃ) prostor, navadno v zdravstveni ustanovi, namenjen za obsevanje: poliklinika ima zdaj novo obsevalnico / za rudarje so v nekaterih industrijskih državah uredili posebne obsevalnice ♪
  22.      obsévanec  -nca m (ẹ́) med. kdor je (bil) obsevan: število obsevancev je iz dneva v dan večje ♪
  23.      obsévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od obsevati: obsevanje zoba; obsevanje z ultravijoličnimi žarki ♦ med. globinsko obsevanje globljih plasti telesa ♪
  24.      obsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. izpostaviti del, dele telesa delovanju žarkov, sevanja zaradi zdravljenja ali krepitve: obsevati z višinskim soncem ♦ med. obsevati metastaze 2. obdajati s svetlobo: mesec obseva cesto; jutranje sonce obseva planine / svetilka medlo obseva prostor osvetljuje; pren., ekspr. nasmeh je obseval njen obraz ∙ ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je obsévan -a -o: bil je obsevan ♪
  25.      obséven  -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na obsevanje: obsevno zdravljenje ♦ med. obsevna doza ♪

   14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA