Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (14.476-14.500)


  1.      obregljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) obrega: obregljiv človek / namenoma je preslišal njene obregljive besede obregljívo prisl.: obregljivo odgovoriti ♪
  2.      obregováti se  -újem se nedov. (á ȗ) ekspr. 1. navadno v zvezi z ob vsiljivo, na neprimeren način se vmešavati v stvari, ki se govorečega ne tičejo: vsi se obregujejo ob fanta; obregovali so se ob delo komisije / obregovati se nad obrtniki jeziti se 2. nejevoljno, zadirčno govoriti: gospodinja se že spet obreguje; kako je len, se je obregovala ♪
  3.      obrejítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obrejiti: obrejitev krave ♪
  4.      obrekljív  -a -o prid. (ȋ í) ki (rad) obrekuje: obrekljiv človek / pog. obrekljivi jeziki obrekljívo prisl.: obrekljivo govoriti o kom ♪
  5.      obrekljívec  -vca m (ȋ) kdor (rad) obrekuje: verjeti obrekljivcem; jeziti se na obrekljivce ♪
  6.      obrekljívka  -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) obrekuje: vaške obrekljivke / soseda je velika obrekljivka ♪
  7.      obrekljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost obrekljivega človeka: motila ga je njegova obrekljivost ♪
  8.      obrekoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor (rad) obrekuje: ne ozirati se na obrekovalce / obrekovalci naše države ♪
  9.      obrekoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrekovanje: obrekovalni članki / obrekovalni ton izjave / obrekovalna gonja proti naši državi ♪
  10.      obrekoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki (rada) obrekuje: obrekovalke že spet govorijo o njem ♪
  11.      obrekoválnica  -e ž (ȃ) 1. ekspr. prostor, kjer se (rado) obrekuje: po mestnih obrekovalnicah je nabral veliko novic 2. žarg., gled. prostor v bližini odra, kjer igralci čakajo na nastop: v obrekovalnici so igralci hvalili drug drugega ♪
  12.      obrekoválski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na obrekovalce: obrekovalska skupina / obrekovalska osramotitev njegove žene ♪
  13.      obrekovánje  -a s (ȃ) glagolnik od obrekovati: pogovor se je začel spreminjati v obrekovanje; z obrekovanjem manjšati komu ugled; obrekovanje članov odbora / obrekovanje naše oblasti ♪
  14.      obrekováti  -újem nedov. (á ȗ) dajati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: nevoščljivci in sovražniki ga obrekujejo; zelo so jo obrekovali / rada obrekuje / obrekovati našo državo obrekován -a -o: obrekovan človek ♪
  15.      obremenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obremeniti: a) obremenitev dvigala; maksimalna obremenitev mostu / zaradi prevelike obremenitve se je ladja potopila b) obremenitev učencev z domačimi nalogami; obremenitev na delovnem mestu / psihična, živčna obremenitev; obremenitev vida c) obremenitev motorja, stroja; obremenitev nosilne vrvi / dopustna obremenitev; obremenitev na nateg č) obremenitev proračuna ● davčne obremenitve davki; znaki dedne obremenitve dedne obremenjenosti ◊ grad. ekscentrična obremenitev ki ne deluje na sredino konstrukcije; koristna obremenitev ki jo nosilni gradbeni element lahko nosi poleg stalne obremenitve; strojn. dinamična obremenitev ki se s časom spreminja ♪
  16.      obremenítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obremenitev: obremenitvena deformacija ♦ teh. obremenitvena krivulja krivulja, ki kaže odvisnost obremenitve od časa ♪
  17.      obremenjeválen  -lna -o prid. (ȃ) ki obtožuje, dolži: obremenjevalna priča / obremenjevalna izpoved ♪
  18.      obremenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od obremenjevati: obremenjevanje avtomobila s prtljago / obremenjevanje otrok z delom / medsebojno obremenjevanje ♪
  19.      obremenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati breme, težek predmet na kaj: obremenjevati tovorno dvigalo; nosilnost tal je slaba, zato jih ne smemo obremenjevati s težkimi omarami 2. nalagati komu veliko dela, dolžnosti: obremenjevati ženske z gospodinjskimi deli; obremenjevati ljudi z obveznostmi 3. obteževati kot z bremenom: odplačevanje dolga obremenjuje podjetje; nesamostojnost je obremenjevala našo preteklost / noče je obremenjevati še s tako skrbjo; obremenjevati si možgane s podatki 4. obtoževati, dolžiti: nihče ga ni videl, da bi ga mogel obremenjevati; priznala bo svojo krivdo in ne bo obremenjevala drugih / zlorabe z akti so jih težko obremenjevale 5. teh. delati, da kaka naprava dosega določeno zmogljivost: obremenjevati motor, stroj ● publ. ropot obremenjuje sluh slabo vpliva nanj, mu škoduje; knjiž. dramo obremenjuje mnogo literarnega balasta v njej je mnogo literarnega balasta; obremenjevati tekst z nenavadnimi, nedomačimi izrazi delati ga težko razumljivega ♪
  20.      obrestovánje  -a s (ȃ) glagolnik od obrestovati: obrestovanje vloge; naraščanje glavnice pri obrestovanju ♪
  21.      obrestováti  -újem nedov. (á ȗ) plačevati obresti: banka obrestuje vloge obrestováti se 1. prinašati obresti: kapital se obrestuje 2. ekspr. prinašati korist: denar, ki so ga naložili v izobraževanje, se jim je zelo dobro obrestoval ♪
  22.      obrezávati  -am nedov. (ȃ) obrezovati: obrezavati repo / na vrtu je obrezaval drevje ♪
  23.      obrezoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor obrezuje: obrezovalec sadnega drevja / po vinogradih se razlegajo vriski obrezovalcev / obrezovalec parkljev, rogov ♦ metal. delavec, ki obrezuje ulitke ♪
  24.      obrezoválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za obrezovanje: obrezovalni stroj; obrezovalna priprava ♦ fot. obrezovalni nož ♪
  25.      obrezoválnik  -a m (ȃ) priprava za obrezovanje: delo z obrezovalnikom ♪

   14.351 14.376 14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA