Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (14.051-14.075)



  1.      ničevédec  -dca m (ẹ̑) zastar. nevednež: svet bedakov in puhlih ničevedcev
  2.      níčeven  tudi ničéven -vna -o prid. (; ẹ̄) knjiž. 1. zelo majhen, neznaten: stroški bodo v primeri s koristmi ničevni / tako ničevnih dogodkov se pa res ne more spomniti / ničevna živalca, vendar povzroča tolikšno škodo 2. malovreden, ničvreden: življenje brez želj je prazno in ničevno / ničevna opravila nepomembna 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničeven dokaz 4. ki je brez učinka, koristi: vsa naša prizadevanja so bila žal ničevna
  3.      níčevnost  tudi ničévnost -i ž (; ẹ̄) knjiž. ničevost: človekova ničevnost v primeri z vesoljem / ničevnost sveta; roman hoče prikazati ničevnost takega življenja / kako moreš biti navdušen za take ničevnosti / pripovedovati ničevnosti / ničevnost njegovih izgovorov neprepričljivost, neutemeljenost
  4.      níčevost  tudi ničévost -i ž (; ẹ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost ničevega: v gorah ga je obšel občutek ničevosti / ničevost takega sveta / estetska ničevost filma je očitna / dokazovati ničevost pomislekov neprepričljivost, neutemeljenost 2. nav. mn. kar ne predstavlja resnične, prave vrednosti, vrednote: obleke, zabave, to so vendar ničevosti 3. malenkost, nepomembnost: taka ničevost te pa res ne more motiti
  5.      ničvédec  -dca m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: družba ničvedcev in pustolovcev
  6.      ničvédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., redko nevednež: razglasiti koga za ničvedneža
  7.      ničvréden  -dna -o prid., ničvrédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima negativne moralne lastnosti: postal je žrtev ničvrednih ljudi / ničvredna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. ki je nižje, manj kakovostne vrste: včasih je bil tam samo ničvreden gozd / ničvredna literatura
  8.      ničvrédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. ničvreden človek: druži se z ničvredneži
  9.      ničvrédnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. ničvredna ženska, zlasti vlačuga, prostitutka: zmerjala jo je z ničvrednico
  10.      ničvrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost ničvrednega: spoznal je njihovo ničvrednost / ekspr. ničvrednost takega življenja ● ekspr. s seboj je odnesla le nekaj ničvrednosti drobnarij, malenkosti
  11.      nietzschejanstvo  ipd. gl. ničejanstvo ipd.
  12.      nikarágovski  -a -o prid. () nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero
  13.      níkljev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na nikelj: nikljeva ruda, zlitina ♦ metal. nikljevo jeklo jeklo, ki vsebuje nad 1 odstotek niklja // redko nikljast: nikljeva ura
  14.      nikotínov  -a -o prid. () nanašajoč se na nikotin: nikotinov ostanek v pipi ♦ kem. nikotinova kislina nikotinska kislina
  15.      nirvána  -e ž () 1. v budizmu stanje, v katerem izginejo vse želje in zavest o sebi: s premišljevanjem doseči nirvano / ne veruje v posmrtno življenje, ampak v nirvano 2. knjiž. blaženost, mir: popil je vino in se pogreznil v nirvano
  16.      nirvánski  -a -o () pridevnik od nirvana: nirvanska umirjenost
  17.      nítav  -a -o prid. () nitast: bledi nitavi poganjki / nitav krompir z nitastimi poganjki
  18.      nítavost  -i ž () agr. rastlinska bolezen, pri kateri postanejo kali, listi tanki, ozki: krompirjeva nitavost
  19.      nítkavost  -i ž () agr. pojav, da zaradi delovanja bakterij nastanejo v kruhu nitkaste tvorbe: preprečevati nitkavost
  20.      nivelácija  -e ž (á) niveliranje: nivelacija terena za igrišče / nivelacija socialnih razlik
  21.      nivelacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na nivelacijo: nivelacijski načrt ♦ geod. nivelacijska lata priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu
  22.      niveléta  -e ž (ẹ̑) grad. črta, ki označuje potek osi cestišča, železniške proge glede na nadmorsko višino: cesta ima dobro izpeljano niveleto
  23.      nivelíranje  -a s () glagolnik od nivelirati: niveliranje terena / aparati za niveliranje / to vodi v pozitivistično niveliranje dejstev
  24.      nivelírati  -am nedov. in dov. () 1. delati ravno; izravnavati: nivelirati teren, tla ♦ geod. določati višinske razlike med točkami na terenu 2. knjiž. izenačevati: nivelirati cene, dohodke; umetnost se nivelira nivelirajóč -a -e: nivelirajoči tokovi v družbi
  25.      nivelíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na niveliranje: nivelirne metode ♦ geod. nivelirni horizont

   13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA