Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (12.851-12.875)


  1.      navelíčati se  -am se dov. (ȋ) 1. prenehati imeti, občutiti kot zanimivo a) osebo: take družbe se je kmalu naveličal; vsi so se ga že naveličali / ekspr.: naveličala se je svojega fanta ne ljubi ga več; se te žena še ni naveličala b) stvar, predmet: naveličala se je čevljev z visokimi petami; te obleke ne maram več, ker sem se je naveličal / jabolk, mesa se je že naveličal c) lastnost, značilnost: takšne lepote se človek ne naveliča / naveličal sem se njene dobrote, trme 2. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom izraža odpor osebka, da se dejanje nadaljuje: naveličati se čakanja, dela, vožnje; otroci so se že naveličali igre; naveličal se je odgovarjati strankam, poslušati radio / naveličal se je življenja v mestu / naveličal se je, da bi vsak dan razlagal isto stvar / brala je, dokler se ni naveličala dokler je hotela, želela navelíčan -a -o 1. deležnik od naveličati se: naveličan sem čakanja; so že naveličani dela; naveličan sem tega enoličnega življenja 2. nav. ekspr. ki je brez volje, zanimanja: naveličan človek; tako naveličane ženske še nisem srečal; fant je do grla naveličan / vanj so strmeli sami naveličani obrazi / spregovoril je z naveličanim glasom ♪
  2.      navèn  in na vèn [vǝn] prisl. (ǝ̏) navzven: obleči suknjo z naven obrnjeno podlogo; vrata se odpirajo naven ♪
  3.      navések  -ska m (ẹ̑) star. obesek: stekleni naveski na lestencu; zapestnica z naveski ♪
  4.      naveselíti se  -ím se dov., navesélil se (ȋ í) v veselju, veseljenju doseči veliko mero: na izletu so se naveselili; ob prostih dnevih se je lahko naveselil z njo ♪
  5.      naveseljáčiti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po veseljačenju: s prijatelji se je naveseljačil ♪
  6.      navésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. ekspr. obesiti, navadno v veliki, preveliki meri: navesiti okraske na novoletno jelko; kramarji so povsod navesili svoje blago / navesiti stene s slikami // slabš. obleči, navadno kaj neprimernega: vse, kar vidi, navesi nase; kakšne cunje si je pa danes navesila 2. redko naložiti, naprtiti: navesiti komu preveč dolžnosti navésiti se redko povesiti se: težke fižolovke so se nekoliko navesile navéšen -a -o: navešene slike; z zlatnino navešena dekleta ♪
  7.      navêsti  -vêdem dov., navêdel in navédel navêdla, stil. navèl navêla (é) 1. povedati, napisati kaj, navadno z določenim namenom: navesti imena, naslove; navesti v prijavi zahtevane podatke; v članku ni navedel vseh virov / navesti priče / navesti kaj v ilustracijo, za ilustracijo; navesti kot primer // dobesedno povedati, napisati tuje besedilo: navesti Prešernove verze / dobesedno navesti 2. knjiž. privesti, usmeriti: to ga je navedlo, da je začel gledati na stvari bolj kritično / dogodki v zadnjih dneh so ga navedli na misel, da je beg možen / navesti pogovor na umetnost usmeriti, obrniti // redko nagovoriti, napeljati: ona ga je navedla na umor navedèn -êna -o: navedeni podatki, viri; v nekaterih od navedenih dežel gojijo tudi tobak; pisar. zgoraj navedene priče ♪
  8.      navéšati  -am nedov. (ẹ́) ekspr. obešati: navešati slike po stenah / navešati komu vzdevke navéšati se opirati se, naslanjati se: vso pot se je navešal nanj ♪
  9.      navéza  -e ž (ẹ̑) alp. skupina alpinistov, ki pleza, navezana na isti vrvi: voditi navezo; biti drugi v navezi / mešana naveza iz oseb različnega spola; naveza v dvoje / smer so preplezali v dveh navezah ♪
  10.      navézanje  -a s (ẹ́) redko navezava: navezanje derez / navezanje malih narodov na velesile ♪
  11.      navézanost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje navezanega: čustvena, intimna navezanost; navezanost otrok na starše; navezanost posameznika na zemljo / zelo opazna je pesnikova navezanost na stvaritve drugih narodov ♪
  12.      navézati  in navezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči // narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto, je psa spet navezal / redko navezati ladjo k obali privezati // alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: na poti čez snežišče so planince navezali; v steni sta se alpinista navezala 2. v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z dobroto ga je skušala navezati nase; navezali so jih nase s podkupninami; potrebno bi bilo človeka močneje navezati na naravo; z leti se je navezal na zemljo // narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: fanta je kmalu navezala nase; čustveno sta se navezala drug na drugega; ekspr. nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / ta dogodek ga je še bolj navezal na domači kraj 3. publ., v zvezi z na narediti, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; nasloniti, opreti: svoj jezik je navezala na jezik klasikov; misli je navezal na zadnje dogodke / govornik je premolknil, nato pa je znova navezal tam, kjer je prej pretrgal nadaljeval 4. publ., z glagolskim samostalnikom narediti, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: državi sta navezali diplomatske stike; navezati prijateljske odnose / v predkongresnem obdobju so navezali številne pogovore ● star. če nočeš ubogati, kar naveži culo pojdi, odidi navézan -a -o: navezani baloni; pes je navezan na dolg jermen; navezan na dom, zemljo; uporniki so bili navezani na preskrbo iz zraka; biti čustveno navezan na koga ♪
  13.      navezáva  -e ž (ȃ) glagolnik od navezati: jermeni za navezavo tovora / navezava diplomatskih in kulturnih stikov s tujino ♪
  14.      navezávati  -am nedov. (ȃ) redko navezovati: navezavati dereze / z ljubeznivostjo jih je navezaval nase; vedno močneje se je navezavala nanj ♪
  15.      navézek  -zka m (ẹ̑) lingv. del besede, navadno končni, ki besedo pomensko spreminja, opredeljuje ♪
  16.      navézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. nagniti: Nato je naveznil vrč in izpil do dna (Prežihov) ♪
  17.      navezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od navezovati: navezovanje z vrvjo / navezovanje prijateljskih odnosov s sosednjimi državami; navezovanje osebnih stikov / njuno medsebojno navezovanje ♪
  18.      navezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vezanjem nameščati, dajati na kaj: navezovati okraske na novoletno jelko; navezovati si smuči // delati, da je kdo privezan, pritrjen: navezovati psa na vrvico // alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: v steni so jih navezovali; alpinisti se navezujejo 2. v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s prijaznostjo jih je navezoval nase; začel se je navezovati na novo družbo in okolje; navezovati se na zemljo // delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva: dekle ga vedno bolj navezuje nase; počasi se navezujeta drug na drugega 3. publ., v zvezi z na delati, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; naslanjati, opirati: pesnik navezuje svoj ciklus pesmi na vojne balade; razprava se je navezovala na podano poročilo 4. publ., z glagolskim samostalnikom delati, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: navezovati stike z deželami v razvoju / rad navezuje nova znanstva ♪
  19.      navídez  in na vídez prisl. (ȋ) izraža omejitev na navideznost, zunanjost: navidez verjame; on je navidez bolj odločen kakor v resnici; navidez prijateljski; navidez ima prav / v povedni rabi vse to njeno veselje je le navidez ♪
  20.      navídezen  -zna -o prid. (ȋ) ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi, resničen: navidezen mir, poraz; navidezna gotovost, harmonija / navidezna prijaznost nepristna / navidezen napad; navidezna smrt // ki v resnici ni tak, kot se kaže: navidezna velikost predmeta; njegova moč je samo navidezna // ki v resnici ne obstaja: navidezna pot sonca okoli zemlje ◊ bot. navidezni cvet enemu samemu cvetu podobno socvetje; navidezni list listu podoben ploščat poganjek; fiz. navidezna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov navídezno prisl.: navidezno se premikati; navidezno brezpomembna kretnja; navidezno začuden, zadovoljen ♪
  21.      navídeznost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost navideznega: navideznost demokracije; stvarnost in navideznost / nav. ekspr.: kdor jo dobro pozna, tega njena navideznost ne zapelje zunanji videz; varljiva navideznost ♪
  22.      navigácija  -e ž (á) določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: ukvarjati se z navigacijo; pripomočki, sredstva za navigacijo / navigacija v kanalu je težka / kopenska navigacija na kopnem; vesoljska navigacija // veda o tem: razvoj navigacije / astronomska navigacija ♪
  23.      navigacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na navigacijo: navigacijski instrumenti; navigacijske luči, naprave / navigacijski inženir / opravljati navigacijska merjenja / navigacijski sistem letala ♦ navt. navigacijski kompas kompas s smernim aparatom ♪
  24.      navigátor  -ja m (ȃ) 1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le-teh v določeni smeri: letalski navigator; navigator na rušilcu; opravljati delo navigatorja / navigator vesoljske ladje 2. knjiž., redko pomorščak, mornar: dogodivščine navigatorjev ♪
  25.      navíhanček  -čka m (í) ljubk. manjšalnica od navihanec: pridi sem, moj navihanček, da ti navijem ušesa ♪

   12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA