Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (12.751-12.775)


  1.      nastavítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nastavitev: nastavitveni odlok ♦ elektr. nastavitveno območje območje, v katerem so možne nastavitve določenih spremenljivih veličin ♪
  2.      nastavljáč  -a m (á) redko nastavljavec: nastavljači in ribiči ♪
  3.      nastavljálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za nastavljanje: nastavljalni gumb pri televizijskem aparatu ♦ fot. nastavljalna leča leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici ♪
  4.      nastávljanje  -a s (á) glagolnik od nastavljati: nastavljanje pasti / nastavljanje sončnim žarkom / nastavljanje glasnosti; nastavljanje gretja / nastavljanje učnega osebja ♦ mat. nastavljanje enačb ♪
  5.      nastávljati  -am nedov., stil. nastavljájte; stil. nastavljála (á) 1. dajati, postavljati kaj v položaj a) za prestrezanje, zadrževanje česa: nastavljati čeber pod kap; nastavljati dlan, roko / ko je nastavljal kozarec k ustom, so ga vsi opazovali / ekspr. nastavljal je uho, da bi slišal njun pogovor prisluškoval je b) za lovljenje (živali): nastavljati mreže, pasti / nastavljati lisicam, zajcem; pren., ekspr. nastavljati limanice c) da se hitro, dobro vidi: vse je nastavljal predenj // podstavljati, podtikati: nastavljati bombe, mine / nastavljati zapreke 2. teh. delati s pomočjo priprave za regulacijo, da a) kaj pravilno, ustrezno deluje: nastavljati žaromete / nastavljati ostrino slike b) se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini: nastavljati dotok plina / nastavljati gumb za glasnost 3. nav. ekspr. delati zarodek, zasnovo, navadno cveta: trava nastavlja semena / češnja že nastavlja prve cvetove 4. pog. zaposlovati: nastavljati mlade strokovnjake; nastavljajo predvsem ženske ● ekspr. nastavljati komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. žena mu nastavlja roge ima spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. jelen že nastavlja rogove začenjajo mu rasti, poganjati nastávljati se nav. ekspr. 1. prihajati, postavljati se v opazen, dobro viden položaj: vedno se je nastavljal na drugi konec ulice / slabš. to dekle se rado nastavlja navadno z vedenjem, oblačenjem skuša zapeljevati moške ∙ ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu 2. dopuščati delovanje česa na kaj: nastavljati se toploti, sončnim žarkom; nastavljati obraz vetru ♪
  6.      nastavljávec  -vca m (ȃ) kdor nastavlja (živalim) pasti, zanke: nastavljavec je prišel pogledat, če se je kaj ujelo / nastavljavec pasti, zank // nav. ekspr. kdor kaj nastavlja sploh: ujeli so nastavljavca bomb ♪
  7.      nastávljenec  -nca m (ȃ) nekdaj kdor je zaposlen (z odločbo): tri mesece je bil nastavljenec ♪
  8.      nastávljenka  -e ž (ȃ) ženska oblika od nastavljenec: vodilna nastavljenka ♪
  9.      nastavljív  -a -o prid. (ȋ í) teh. ki se (lahko) nastavi: klešče z nastavljivimi čeljustmi; nastavljiva zaslonka ♪
  10.      nastopáštvo  -a s (ȃ) knjiž. domišljavost, gizdalinstvo: nastopaštvo jim je tuje / sram ga je bilo zaradi njihovega nastopaštva ♪
  11.      nasvaljkáti  -ám in nasváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) s svaljkanjem priti do določene količine česa: nasvaljkati dovolj svaljkov ∙ ekspr. vsak dan si brke počeše in nasvaljka naviha, navije ♪
  12.      nasvédrati  -am dov. (ẹ̑) ekspr. nakodrati, naviti: nasvedrala ji je lase; nasvedrati lasuljo nasvédran -a -o: gosti, nasvedrani lasje ♪
  13.      nasvèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela: poslušati, upoštevati, zanemarjati nasvete; prositi, vprašati za nasvet; naredil je po njegovem nasvetu; pomagati z nasveti; dober, prijateljski nasvet / dati, dobiti nasvet / publ. iskati nasvet pri zdravniku iti k zdravniku / v reviji je tudi precej praktičnih nasvetov za gospodinje / pravni, strokovni nasveti 2. zastar. predlog: večina je odobrila njegov nasvet ♪
  14.      nasvetováti  -újem in nasvétovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ́) 1. dati nasvet: prijatelj mi je to nasvetoval; nasvetoval sem mu, naj gre k odvetniku; storil sem, kakor so mi nasvetovali / elipt. zdravnik mu je nasvetoval planine naj gre v planine 2. zastar. predlagati: nasvetovati koga za kako službo; državni pravdnik je nasvetoval za obtoženca osem let zapora ♪
  15.      nasvídenje  in na svídenje medm. (ȋ) izraža pozdrav pri slovesu: fantje, nasvidenje; iti moram, nasvidenje / vznes., v krščanskem okolju, ob smrti nasvidenje nad zvezdami ∙ ekspr. pa nasvidenje zvečer na zabavi sestali, srečali se bomo spet na zabavi ♪
  16.      nasvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. umazati, onesnažiti: otroci so vso sobo nasvinjali ♪
  17.      naščúvati  -am tudi -újem dov. (ú) povzročiti, da postane kdo napadalen, sovražno razpoložen: naščuvati psa na neznanca / naščuvali so ga zoper mene ♪
  18.      našepetávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. prišepetavati: nekaj mu našepetava / našepetavali so mu na uho, kakšna je ♪
  19.      našív  -a m (ȋ) nav. mn., redko našitek: obleka z bogatimi našivi / oficirski našivi ♪
  20.      našívek  -vka m (ȋ) nav. mn., redko našitek: obleka z belimi našivki ♪
  21.      našteválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na naštevanje: naštevalna metoda ♦ lingv. naštevalna skupina na določen način urejene besede, besedne zveze, ki se navajajo v slovarju za zgled ♪
  22.      naštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od naštevati: naštevanje imen, problemov ♪
  23.      naštévanka  -e ž (ẹ́) knjiž. poštevanka: učiti otroke naštevanko ♪
  24.      naštévati  -am nedov. (ẹ́) v govoru, pisavi združevati v zaključeno zaporedje več istovrstnih členov: našteva jim dela, ki jih je treba opraviti; podrobno je začel naštevati vse kraje, ki jih je videl ● pog., ekspr. naštevati jih komu opominjati, oštevati ga ♪
  25.      našvŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. natepsti, pretepsti: oče ga je zelo našvrkal; našvrkati z bičem, s palico ♪

   12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA