Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (12.476-12.500)



  1.      nagovárjati  -am nedov. () 1. z besedo, stavkom začenjati pogovor: domov grede je nagovarjal tega in onega; spoštljivo koga nagovarjati / nagovarja ga s tovariš 2. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: hujskali so jih in nagovarjali k dezerterstvu; nagovarjali so ga, naj se jim pridruži
  2.      nagóvor  -a m (ọ̑) beseda, stavek, s katerim se začne pogovor: izreči nagovor; nagovor v angleščini / vljudnostni nagovor; kolega, tovariš in drugi nagovori // govor, navadno krajši, v katerem govornik pozdravi navzoče: nagovoru so sledile zdravice; v zaključnem nagovoru ob razglasitvi nagrad je poudaril izvirnost nagrajenih del
  3.      nagóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nagovor: nagovorna oblika lirskega teksta
  4.      nagovoríti  -ím dov., nagovóril; nam. nagovôrit in nagovorít ( í) 1. z besedo, stavkom začeti pogovor: nagovoriti neznanca na cesti; ni si ga upal nagovoriti; prijazno koga nagovoriti; nagovorila ga je po francosko; nagovoriti koga kakor dobrega znanca / nagovoril ga je s tovariš / nagovoril je vse navzoče pozdravil 2. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: nagovorila ga je, da je šel z njo; nagovoriti koga k čemu ● knjiž. veliko mi je nagovoril o njej povedal nagovoríti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po govorjenju, pripovedovanju: po ponovnem srečanju se kar nista mogla nagovoriti; nagovoriti se o čem nagovorjèn -êna -o: biti nagovorjen; sam.: nagovorjeni ni odgovoril
  5.      nagovorjênec  -nca m (é) kdor je nagovorjen, ogovorjen: nagovorjenec je za hip pomolčal, nato pa spregovoril
  6.      nagovorjênka  -e ž (é) ženska oblika od nagovorjenec: nagovorjenka se je nasmehnila in spregovorila
  7.      nagradítev  -tve ž () glagolnik od nagraditi: dobiti čestitke ob nagraditvi / nagraditev najboljših del
  8.      nagrajevánje  -a s () glagolnik od nagrajevati: nagrajevanje znanstvenikov / kriteriji za nagrajevanje umetniških del / nagrajevanje po delu, učinku
  9.      nagrajeváti  -újem nedov.) 1. dajati komu kaj kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje: nagrajevati najboljše umetnike, znanstvenike / nagrajevati filme, knjige / nagrajevati z visokimi nagradami / ekspr. nagrajevati s ploskanjem // dajati komu kaj, ker je izpolnjen določen pogoj: nagrajevati kupce / nagrajevati pravilne odgovore, rešitve / nagrajevati z izleti 2. dajati komu kaj kot plačilo za vestno, prizadevno delo, ki ni vezano na redno delovno razmerje: nagrajevati funkcionarje, poslance / publ. nagrajevati po učinku plačevati nagrajeván -a -o: to delo ni primerno nagrajevano
  10.      nagrávžen  -žna -o prid. (á ā) nižje pog. ogaben, gnusen: umazana, nagravžna voda / nagravžno dejanje
  11.      nagrizováti  -újem nedov.) 1. z grizenjem načenjati: miši nagrizujejo sadje 2. ekspr. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: žveplena kislina nagrizuje železne kotle
  12.      nahvalíti  in nahváliti -im dov. ( á) izraziti dovolj, veliko hvale, priznanja: ne morejo ga nahvaliti; ti se nahvalijo med seboj
  13.      naívec  -vca m () um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami: hrvaški, slovenski naivci; skulpture, slike naivcev / slikar naivec
  14.      naíven  -vna -o prid. () 1. ki (rad) verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti: izkoriščati, varati naivne ljudi; naivna šestnajstletnica, študentka / fant je preveč naiven, da bi mislil na lastno korist / ekspr. ne bodi naiven. S takimi dokazi me ne boš prepričal / otroško naiven // nav. ekspr. ki izraža tako vero, zaupanje: vprašati z naivnim glasom / narediti nedolžen, naiven obraz / naivna odkritosrčnost, zaupljivost 2. nav. ekspr. ki temelji na površnem, premajhnem poznavanju (slabih, negativnih strani) življenja, resničnosti: ta nauk je naiven; naivna predstava, trditev / zgodbe o bogovih so se jim zdele naivne / naivna zvijača ◊ filoz. naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; ped. naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom; um. naivni slikar, umetnik slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivna umetnost umetnost, ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami naívno prisl.: naivno govoriti, verjeti; naivno odkrit človek
  15.      naívka  -e ž () 1. gled. igralka, ki igra vloge naivnih ženskih značajev: naivka in karakterna igralka / igrati naivko 2. redko naivna ženska: goljuf je imel uspeh zlasti pri naivkah 3. ženska oblika od naivec: slikarka naivka
  16.      naívnež  -a m () ekspr. naiven človek: to more verjeti samo kak naivnež; biti velik naivnež / bili so naivneži, zato so jih kmalu odkrili
  17.      naívnica  -e ž () ekspr. naivna ženska: to more verjeti samo kaka naivnica
  18.      naívnost  -i ž () lastnost, značilnost naivnega: ta izjava kaže njegovo naivnost; dekliška, otroška naivnost / v svoji naivnosti je vse verjela / ekspr. slika je polna prisrčne naivnosti / ekspr. posoditi komu toliko denarja na lepe besede je velika naivnost
  19.      najáva  -e ž () glagolnik od najaviti: priti brez predhodne najave / najave za nočne pristanke letal
  20.      najáviti  -im dov.) narediti, da je prihod koga vnaprej znan: odprl je vrata in ga najavil; glasno najaviti gosta; najavil se mu je že teden dni prej // narediti, da postane kaj vnaprej znano: na seji je najavil svoj odstop; najaviti zanimivo predavanje najávljen -a -o: ni ga sprejel, ker ni bil najavljen
  21.      najávljanje  -a s (á) glagolnik od najavljati: najavljanje programa
  22.      najávljati  -am nedov. (á) delati, da postane prihod koga vnaprej znan: najprej so jih najavljali pri tajnici // delati, da postane kaj vnaprej znano: napovedovalec je najavljal spored; pren., knjiž. pomlad se je že najavljala
  23.      najdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od najdevati: neutrudno iskanje in najdevanje nove likovne govorice
  24.      najdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat najti: pogosto je na cesti najdeval letake / režiser najdeva v sodobnem svetu nasilje in brezperspektivnost ugotavlja, odkriva / najdevati se pred kinom
  25.      najémništvo  -a s (ẹ̑) stanje, življenje najemnikov: odkupil je posestvo in se rešil najemništva / ukiniti vojaško najemništvo

   12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA