Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (12.401-12.425)



  1.      nadovezováti  -újem nedov.) zastar., v zvezi z na naslanjati, navezovati: svojo pripoved nadovezuje pisatelj na stara izročila
  2.      nàdpolovíčen  -čna -o prid. (-) ki presega polovico: kandidat je dobil nadpolovično večino glasov
  3.      nàdpovpréčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki po meri, stopnji presega večino istovrstnega: nadpovprečna teža, višina novorojenčka / nadpovprečna nadarjenost, sposobnost, volja učencev / nadpovprečen hektarski donos pšenice // nav. ekspr. ki po lastnostih, kakovosti presega večino istovrstnega: to je nadpovprečen človek; film je delo nadpovprečnega režiserja / nadpovprečna pesem; nadpovprečno umetniško delo nàdpovpréčno prisl.: nadpovprečno inteligenten človek; nadpovprečno razvit otrok; sam.: take razmere ne omogočajo nič nadpovprečnega
  4.      nàdpovpréčje  -a s (-ẹ̑) stanje nadpovprečnega: doseči kakovostno nadpovprečje / ekspr. tudi ta film se je dvignil v nadpovprečje
  5.      nàdpovpréčnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nadpovprečen človek: štejejo ga med nadpovprečneže
  6.      nàdpovpréčnik  -a m (-ẹ̑) star. nadpovprečen človek: ni bil nadpovprečnik
  7.      nàdpovpréčnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nadpovprečnega: vsi so priznavali njegovo nadpovprečnost / ekspr. umetniška nadpovprečnost literarnega teksta
  8.      nàdproizvódnja  -e ž (-ọ̑) publ. nadprodukcija, hiperprodukcija: zaradi nadproizvodnje je nastala svetovna kriza
  9.      nadrevíti  -ím dov., nadrêvi in nadrévi; nadrévil ( í) star. napoditi, nagnati: vsakega smo nadrevili, ki se je približal hiši / hlapca je kar kmalu nadrevil
  10.      nàdsnóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. ki presega področje snovnega, tvarnega: nadsnovni pomen zgodovine / odkriti nadsnovno resnico
  11.      nàdstávba  -e ž (-) knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: proučevati ekonomsko podlago in njeno nadstavbo / duhovna, ideološka, kulturna, politična nadstavba družbe; idejna nadstavba umetniškega dela ♦ soc. družbena nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
  12.      nàdstváren  -rna -o prid. (-ā) knjiž. ki presega področje stvarnega, konkretnega: razpoznavati v umetnini nadstvarno simboliko / izsanjano nadstvarno življenje
  13.      nàdstvárnost  -i ž (-á) knjiž. lastnost, stanje nadstvarnega: nadstvarnost poezije / pesniška metamorfoza stvarnosti v nadstvarnost
  14.      nàdsvéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) knjiž., v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: nadsvetna resničnost / nadsvetni etični cilji
  15.      nàdsvetlôba  -e ž (-ó) arhit. 1. odprtina nad vrati, navadno zastekljena: hodnik je osvetljen skozi nadsvetlobo; vrata z nadsvetlobo // odprtina v strehi, navadno zastekljena, skozi katero prihaja svetloba: nadsvetlobe v hali; cerkvena ladja z nadsvetlobo po vsej dolžini 2. zgornji del okna, ki se odpira posebej na vodoravni osi: odpreti nadsvetlobo; zračiti sobo skozi nadsvetlobo
  16.      nàdsvetlôben  -bna -o prid. (-ō) fiz. ki ima večjo hitrost kot svetloba v vakuumu: nadsvetlobna hitrost
  17.      nàdsvétnik  -a m (-ẹ̑) v stari Avstriji in stari Jugoslaviji višji svetnik: sejo je vodil sodni nadsvetnik
  18.      nàdsvetóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. 1. v nekaterih idealističnih filozofijah ki je, obstaja nad svetom, nad zemeljsko stvarnostjo: verujejo v eno samo nadsvetovno, nadnaravno silo / priznavati obstoj nadsvetovnega bitja 2. ki presega določen čas in prostor v svetu: nadsvetovni dogodek / to je usmerjeno nekam v nadsvetovno dimenzijo
  19.      nàdškofóvski  -a -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na nadškofe: nadškofovska služba
  20.      nàdštevílen  -lna -o prid. (-) ki presega določeno, običajno število: odseljevanje nadštevilnega prebivalstva ♦ lit. nadštevilni zlog zlog, ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi
  21.      nàdtváren  -rna -o prid. (-ā) knjiž. ki presega področje tvarnega, snovnega: nadtvarni svet; nadtvarne sile / nadtvarne vrednote / ekspr. nadtvarna lepota zelo velika, izredna
  22.      nadúšljiv  -a -o prid. () ki ima naduho: nadušljiv človek; nadušljiv konj / nadušljiv glas, kašelj; pren., ekspr. nadušljiv vlak; nadušljive orgle nadúšljivo prisl.: nadušljivo dihati
  23.      nadúšljivec  -vca m () kdor ima naduho: nadušljivci se hitro zasopejo / ekspr. pusti pri miru te stare nadušljivce
  24.      nàdvárstven  -a -o prid. (-) jur., v zvezi nadvarstveno sodišče, nekdaj sodišče, ki nadzoruje izpolnjevanje dolžnosti varuhov, skrbnikov
  25.      nadvláda  -e ž () vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: obdržati nadvlado nad šibkejšimi; gospodarska, politična nadvlada; težnja po nadvladi; pren., ekspr. nadvlada srca nad razumom

   12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA