Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (12.101-12.125)



  1.      modrijánstvo  -a s () ekspr. modrost: spoštoval je njegovo modrijanstvo / kaj je moje znanje proti njegovemu modrijanstvu
  2.      modríkav  -a -o prid. (í) redko modrikast: modrikav cvet
  3.      modríkavost  -i ž (í) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi; cianoza: modrikavost obraza, prstov
  4.      modrokŕven  -vna -o prid.) ekspr. aristokratski, plemiški: modrokrvni ljudje; modrokrvna rodbina / modrokrvna nadutost
  5.      modroslóvec  -vca m (ọ̑) star. filozof: to vprašanje dela modroslovcem že dolgo težave / modroslovci in medicinci slušatelji filozofske fakultete
  6.      modroslóven  -vna -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovna smer / tu je nadaljeval modroslovne študije
  7.      modroslóvje  -a s (ọ̑) star. filozofija: zgodovina modroslovja / končati tretji letnik modroslovja filozofske fakultete
  8.      modroslóvski  -a -o prid. (ọ̑) star. filozofski: modroslovski spisi / modroslovska fakulteta
  9.      modroválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor modruje: mrk, trmast modrovalec / ekspr. večni modrovalec
  10.      modrovánje  -a s () glagolnik od modrovati: filozofsko, trezno, zdravo modrovanje; modrovanje o življenju / razprava se je spremenila v modrovanje; malo se zmeni za njegovo modrovanje; moško modrovanje
  11.      modrováti  -újem nedov.) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot modrec: modrovati o ljubezni, veri, življenju; o smrti je modrovalo že veliko filozofov / ekspr.: njegovi povesti se je poznalo, da rad modruje premišljuje, razglablja; glasno modrovati 2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: vzdignil se je in začel modrovati; zlasti rad modruje o poljedelstvu / z njim je prijetno modrovati pogovarjati se // razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali delati, pa modrujejo ● ekspr. z otroki je treba blebetati, s starci pa modrovati vsebina pogovora mora biti primerna starosti sogovornika modrujóč -a -e: modrujoč človek; knjiž. modrujoča proza
  12.      modroznánstvo  -a s () zastar. filozofija: razvoj modroznanstva
  13.      módus vivéndi  módusa vivéndi m (ọ̑-ẹ̑) knjiž. odnos, ki omogoča sožitje: doseči, najti modus vivendi ♦ jur. dogovor med državami o začasni ureditvi medsebojnih odnosov
  14.      mogočnjáštvo  -a s () slabš. lastnost, značilnost mogočnjakov: mogočnjaštvo trškega trgovca / njegovo mogočnjaštvo je znancem že presedalo / lažnivo in denarja žejno mogočnjaštvo mogotci; mogočnjaštvo civilizacije velika samozavest, ošabnost
  15.      mohamedánstvo  -a s () muslimanstvo: ukvarjati se z mohamedanstvom
  16.      Mohôrjev  -a -o prid. (ó) v zvezi Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine
  17.      mohôrjevka  -e ž (ó) pog. knjiga Mohorjeve družbe: ocena letošnjih mohorjevk
  18.      Móhsov  -a -o [mosov] prid. (ọ̑) min., v zvezi Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote
  19.      mojstrováti  -újem nedov.) knjiž. 1. samostojno opravljati obrt: kupil si je hišo z delavnico in začel mojstrovati / v tovarni je mojstroval bil mojster 2. obvladovati, premagovati: mojstrovati slabe navade; stisnjene ustnice so pričale, da se težko mojstruje / publ. mojstrovati probleme ● knjiž. mojstrovati jezik mojstrsko ga oblikovati; knjiž. dobro je mojstroval verze oblikoval, pisal
  20.      mojstrovína  -e ž (í) nav. ekspr., navadno s prilastkom umetniško, tehnično dovršeno delo: Župančičevi prevodi so mojstrovina; občinstvo je občudovalo igralčevo mojstrovino; filmska, pripovedna mojstrovina; mizarska mojstrovina; Prežihove mojstrovine; mojstrovina arhitekture / mojstrovina narave / bila je prava mojstrovina, kako je znal vse skriti zelo velika spretnost
  21.      mójstrovka  -e ž (ọ́) redko mojstrica: delavke so se zbrale okrog mojstrovke / gospa mojstrovka
  22.      mójstrstvo  -a s (ọ́) 1. velika sposobnost za oblikovanje, izdelovanje česa: pokazal je mojstrstvo v gledališki igri; to delo je vrhunec njegovega mojstrstva / z velikim mojstrstvom je naslikal njegov portret 2. lastnost, značilnost mojstrskega: kritika priznava delu dovršenost in mojstrstvo; v vsaki njegovi sliki opazimo mojstrstvo v barvi in obliki 3. do 1962 pridobitev naslova mojstra: hkrati je praznoval mojstrstvo in poroko
  23.      mokosévka  -e ž (ẹ̑) nar. štajersko postovka: mokosevka se je spustila na njivo
  24.      mókovec  -vca m (ọ́) bot. drevo ali grm z nazobčanimi, spodaj belo dlakavimi listi in rdečimi plodovi, Sorbus aria
  25.      mókovica  -e ž (ọ́) bot. drevo ali grm s krpatimi, spodaj dlakavimi listi in rdečimi plodovi, Sorbus austriaca

   11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA