Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (11.926-11.950)



  1.      mesóvje  -a s (ọ̑) 1. ekspr. meso, zlasti v veliki količini: letos so zaklali precej telet in prašičev, mesovja je dovolj za vse / slabš. njeno obilno mesovje se je treslo od smeha 2. nar. izdelki iz mesa; mesnina: postregli so mu z mesovjem in vinom / suho mesovje
  2.      meščánstvo  -a s () 1. meščani: meščanstvo je bilo vznemirjeno; ljubljansko meščanstvo / cehovsko meščanstvo; meščanstvo in plemstvo 2. v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred; buržoazija: postal je ideolog meščanstva 3. v fevdalizmu pravica sodelovanja pri upravi mesta: dobiti meščanstvo
  3.      meščev  gl. mesečev
  4.      mešétarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost mešetarjev: opustil je mešetarstvo in se oprijel dela na kmetiji
  5.      mêtavica 1 in metávica -e ž (é; ) zastar. močno sneženje z vetrom iz različnih smeri; metež: vozil je po megli in po metavici / mokra metavica se je vrtinčila v zraku
  6.      mêtavica 2 in metávica -e ž (é; ) zastar. božjast, epilepsija: alkoholna metavica
  7.      metélkovec  -vca m (ẹ̄) lingv. pristaš Metelkovih nazorov o črkopisu, jeziku: nasprotoval je metelkovcem
  8.      metíljav  -a -o prid. (í) vet. metljav: metiljavo govedo
  9.      metíljavost  -i ž (í) vet. metljavost: živinozdravnik je ugotovil metiljavost
  10.      metlárstvo  -a s () obrt za izdelovanje metel: razvoj metlarstva
  11.      metlíčavost  tudi metličávost -i ž (í; á) agr. bolezen, ki povzroča metličasto razraščanje drevesnih poganjkov: gabrova, jablanova metličavost
  12.      metlíčevje  -a s (í) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti; brnistra: vlakna metličevja se uporabljajo v tekstilni industriji
  13.      metljàv  -áva -o prid. ( á) vet. okužen z metljaji: metljave živali hujšajo / metljava jetra ∙ ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek
  14.      metljávost  -i ž (á) vet. bolezen ovc, goveda, ki jo povzroča (veliki) metljaj: ta zajedavec povzroča metljavost; ovce so poginile, zbolele za metljavostjo
  15.      métov  -a -o prid. (ẹ̑) redko metin: metovi kolački
  16.      métternichovski  -a -o [meternih-] prid. (ẹ̑) nav. ekspr. nanašajoč se na avstrijskega državnika Metternicha: doba metternichovskega absolutizma / metternichovska Ljubljana
  17.      metúljčkov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na metuljčka: metuljčkova krila / plavanje v metuljčkovem slogu
  18.      mèv  m neskl. () ekspr., v zvezi ne reči ne bev ne mev prav nič reči
  19.      mévlja  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zastar. ličinka, zlasti konjskega zolja: konj ima mevlje ∙ ekspr. mevlje ga koljejo nemirno, nestrpno se preseda, prestopa; nizko imeti mevlje v riti biti nemiren, nestrpen, siten
  20.      mevljáti  -ám nedov.) 1. premikati ustnice: otrok je nemirno mevljal / mevljal je z ustnicami, spregovoriti pa ni mogel 2. ekspr. mrmrati, momljati: mevljal je nekaj o okrutnih moških
  21.      mévtrga  -e ž (ẹ́) nar. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti v mevtrgi
  22.      mévža  -e ž (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv človek: on je prevelika mevža, da bi to naredil; podjeten mora biti človek, ne pa taka mevža / kot psovka: odloči se že, prekleta mevža; mevža mevžasta
  23.      mévžast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje mévžasto prisl.: ne vedi se tako mevžasto
  24.      mevžáti  -ám tudi mévžati -am nedov.; ẹ̑) nar. dolenjsko neodločno, boječe govoriti: ne mevžaj toliko, ampak hitro povej
  25.      mévžavost  in mevžávost -i ž (ẹ̑; á) slabš. neodločnost, bojazljivost: zaradi prevelike mevžavosti nikoli nič ne doseže

   11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA