Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (11.826-11.850)


  1.      mazívo  -a s (í) teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv ♪
  2.      mazljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. mazast: zemlja je postala težka in mazljiva ♪
  3.      mecenátstvo  -a s (ȃ) knjiž., redko mecenstvo: Zoisovo mecenatstvo ♪
  4.      mecénstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost mecenov: del premoženja uporabiti za mecenstvo; Zoisovo mecenstvo / publ. podjetje je prevzelo mecenstvo nad kulturnimi prireditvami v kraju pokroviteljstvo ♪
  5.      mečáva 1 -e ž (ȃ) 1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica ♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela // nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen 2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava 3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra 4. knjiž. mehkost: mečava prsi ● redko zunaj je mečava južno vreme, odjuga ♪
  6.      mečáva 2 -e ž (ȃ) knjiž. metež: mečava je ponehala / snežna mečava ♪
  7.      mêčev  -a -o (é) pridevnik od meč: mečev ročaj; mečeva konica ♪
  8.      mečeválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) nekdaj kdor se bori z mečem: dober, spreten mečevalec; izvrsten mečevalec v dvobojih ♪
  9.      mečevánje  -a s (ȃ) glagolnik od mečevati se: učiti se mečevanja; tehnika, spretnost mečevanja ♪
  10.      mečeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) nekdaj boriti se z mečem: trčila sta s ščiti in se začela mečevati ♪
  11.      mečkàv  -áva -o [mǝč tudi meč] prid. (ȁ á) 1. knjiž., redko ki se (rad) mečka: mečkavo blago 2. ekspr. ki počasi dela: mečkav človek / mečkava hoja mečkávo prisl.: mečkavo se je odpravljala od doma ♪
  12.      mečkávec  -vca [mǝč tudi meč] m (ȃ) redko mečkač: priganjal je mečkavce ♪
  13.      mečkávost  -i [mǝč tudi meč] ž (á) lastnost, značilnost mečkavega: preskusiti mečkavost tkanine / ekspr. študent je zaradi svoje mečkavosti dobil slabo oceno ♪
  14.      mečkljív  -a -o [mǝč tudi meč] prid. (ȋ í) knjiž. ki se (rad) mečka: mečkljivo blago ♪
  15.      medaljêrstvo  -a s (ȇ) um. likovna umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem medalj, plaket, kovancev: kipar je dosegel najvidnejše uspehe v medaljerstvu ♪
  16.      mèdčlovéški  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki je, obstaja med ljudmi: medčloveški odnosi; medčloveška razmerja; medčloveško zbliževanje ♪
  17.      mèddrúštven  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje ♪
  18.      mèddržáven  -vna -o prid. (ȅ-á) ki je, poteka med državami: meddržavni dogovori / meddržavni odnosi; meddržavne pogodbe; meddržavna meja meja med državama, državami ♦ jur. meddržavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami; šport. meddržavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več držav ♪
  19.      mèddržávnopráven  -vna -o prid. (ȅ-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti ♪
  20.      meddvérje  -a s (ẹ̑) prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih: iz meddverja je bilo slišati hrupne glasove; prostorno meddverje // manjši prostor med dvojnimi vrati: v meddverje so postavili knjižno omarico ♪
  21.      medenobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je take barve kot med m ali med ž: medenobarven mesec ♪
  22.      medíčarstvo  -a s (ȋ) medičarska obrt: upadanje medičarstva ♪
  23.      meditatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. premišljujoč, razmišljajoč: njegov meditativni značaj / meditativno razpoloženje ♦ lit. meditativni lirik; meditativna pesem ♪
  24.      meditatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost meditativnega: meditativnost pesmi ♪
  25.      mèdkrajéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali ♪

   11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA