Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (11.826-11.850)



  1.      mazívo  -a s (í) teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva; tekoče mazivo; maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora; plast maziva; nasveti o uporabi maziv
  2.      mazljív  -a -o prid. ( í) zastar. mazast: zemlja je postala težka in mazljiva
  3.      mecenátstvo  -a s () knjiž., redko mecenstvo: Zoisovo mecenatstvo
  4.      mecénstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost mecenov: del premoženja uporabiti za mecenstvo; Zoisovo mecenstvo / publ. podjetje je prevzelo mecenstvo nad kulturnimi prireditvami v kraju pokroviteljstvo
  5.      mečáva 1 -e ž () 1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredicaanat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela // nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen 2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava 3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra 4. knjiž. mehkost: mečava prsi ● redko zunaj je mečava južno vreme, odjuga
  6.      mečáva 2 -e ž () knjiž. metež: mečava je ponehala / snežna mečava
  7.      mêčev  -a -o (é) pridevnik od meč: mečev ročaj; mečeva konica
  8.      mečeválec  -lca [lc in c] m () nekdaj kdor se bori z mečem: dober, spreten mečevalec; izvrsten mečevalec v dvobojih
  9.      mečevánje  -a s () glagolnik od mečevati se: učiti se mečevanja; tehnika, spretnost mečevanja
  10.      mečeváti se  -újem se nedov.) nekdaj boriti se z mečem: trčila sta s ščiti in se začela mečevati
  11.      mečkàv  -áva -o [mǝč tudi meč] prid. ( á) 1. knjiž., redko ki se (rad) mečka: mečkavo blago 2. ekspr. ki počasi dela: mečkav človek / mečkava hoja mečkávo prisl.: mečkavo se je odpravljala od doma
  12.      mečkávec  -vca [mǝč tudi meč] m () redko mečkač: priganjal je mečkavce
  13.      mečkávost  -i [mǝč tudi meč] ž (á) lastnost, značilnost mečkavega: preskusiti mečkavost tkanine / ekspr. študent je zaradi svoje mečkavosti dobil slabo oceno
  14.      mečkljív  -a -o [mǝč tudi meč] prid. ( í) knjiž. ki se (rad) mečka: mečkljivo blago
  15.      medaljêrstvo  -a s () um. likovna umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem medalj, plaket, kovancev: kipar je dosegel najvidnejše uspehe v medaljerstvu
  16.      mèdčlovéški  -a -o prid. (-ẹ́) ki je, obstaja med ljudmi: medčloveški odnosi; medčloveška razmerja; medčloveško zbliževanje
  17.      mèddrúštven  -a -o prid. (-) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje
  18.      mèddržáven  -vna -o prid. (-á) ki je, poteka med državami: meddržavni dogovori / meddržavni odnosi; meddržavne pogodbe; meddržavna meja meja med državama, državamijur. meddržavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami; šport. meddržavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več držav
  19.      mèddržávnopráven  -vna -o prid. (-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti
  20.      meddvérje  -a s (ẹ̑) prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih: iz meddverja je bilo slišati hrupne glasove; prostorno meddverje // manjši prostor med dvojnimi vrati: v meddverje so postavili knjižno omarico
  21.      medenobárven  -vna -o prid. () ki je take barve kot med m ali med ž: medenobarven mesec
  22.      medíčarstvo  -a s () medičarska obrt: upadanje medičarstva
  23.      meditatíven  -vna -o prid. () knjiž. premišljujoč, razmišljajoč: njegov meditativni značaj / meditativno razpoloženje ♦ lit. meditativni lirik; meditativna pesem
  24.      meditatívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost meditativnega: meditativnost pesmi
  25.      mèdkrajéven  -vna -o prid. (-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali

   11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA