Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (11.426-11.450)
- lêvov tudi lévov -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od lèv: levova griva ♪
- lévt -a m (ẹ̑) navt. istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom ♪
- liberálstvo -a s (ȃ) star. liberalizem: širjenje liberalstva ♪
- licemérstvo -a s (ẹ̑) nav. ekspr. licemersko vedenje ali govorjenje: satirik biča licemerstvo; licemerstvo in svetohlinstvo / knjiž. biti prijazen brez licemerstva hinavščine ♪
- líčarstvo -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z ličenjem avtomobilov ♪
- líčkovina in ličkovína -e ž (ȋ; í) nar. ličkanje: sušiti ličkovino ♪
- líjavica in lijávica -e ž (ȋ; ȃ) 1. star. ploha, naliv: v hudi lijavici je zgrešil pot; ta novica je delovala kot mrzla lijavica 2. med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ustaviti lijavico s čajem ♪
- líkov -a -o prid. (ȋ) bot., v zvezi likovo vlakno vlakno ličja ♪
- líkoven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi; moderen likovni izraz; likovni svet japonskih grafikov; likovna kritika, kultura; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekture ♦ šol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja líkovno prisl.: likovno upodobiti zgodovinski prizor ♪
- líkovnica -e ž (ȋ) ženska oblika od likovnik: razstavlja skupina mladih likovnic ♪
- líkovnik -a m (ȋ) publ. likovni umetnik, upodabljajoči umetnik: razstava del starejših slovenskih likovnikov; likovniki, skladatelji, pesniki ♪
- líkovnost -i ž (ȋ) um. skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje: abstraktna, čista likovnost ♪
- líkovnoumétnosten -tna -o prid. (ȋ-ẹ́) nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike ♪
- líkvida -e ž (ȋ) lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik: l in r sta likvidi ♪
- likvidácija -e ž (á) 1. nav. ekspr. odprava, uničenje, odstranitev: likvidacija kolonializma, nepismenosti, oborožitve / likvidacija dolgov / publ. levo krilo stranke zahteva voditeljevo politično likvidacijo 2. jur. prenehanje obstoja gospodarske organizacije: izvesti likvidacijo / redna likvidacija; prisilna likvidacija stečaj // v zvezi z v postopek za to prenehanje: iti, preiti v likvidacijo; biti v likvidaciji; zadruga v likvidaciji 3. usmrtitev po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: opraviti likvidacijo / množične likvidacije prebivalstva ◊ adm. presoja pravilnosti knjigovodske listine in njena priprava za nadaljnjo obravnavo ♪
- likvidacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na likvidacijo: likvidacijski ukrepi kolonizatorjev / likvidacijski odbor; uveden je likvidacijski postopek / to taborišče je bilo izrazito likvidacijsko taborišče ◊ ekon. likvidacijska masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji ♪
- likvidátor -ja m (ȃ) 1. nav. ekspr. kdor kaj odpravi, uniči, odstrani: likvidatorji narodnih manjšin 2. jur. kdor izvaja postopek redne likvidacije: opravljati posle likvidatorja 3. kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: določiti likvidatorja 4. uslužbenec v likvidaturi: likvidator osebnih dohodkov, računov ◊ polit. pristaš likvidatorstva ♪
- likvidátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na likvidatorje ali likvidatorstvo: biti dodeljen likvidatorski enoti / likvidatorska smer v partiji ♪
- likvidátorstvo -a s (ȃ) polit. smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi carističnega terorja zavzemala za razpust stranke: Leninov boj proti likvidatorstvu // slabš. taka smer v stranki, partiji sploh: S temi željami smo se oglasili ravno v času, ko je prišlo pri nas spet do najhujšega likvidatorstva in frakcionaštva, in sicer na robiji v Mitrovici (Tito - M. Močnik) ♪
- likvidatúra -e ž (ȗ) oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske listine: biti zaposlen v likvidaturi ♪
- likvíden -dna -o prid. (ȋ) 1. v danem času sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: postati likviden; likvidna banka; podjetje ni likvidno / likvidno gospodarstvo 2. ekon. ki se lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljiv: likvidne premoženjske oblike; likvidna sredstva / denar je najbolj likvidna oblika premoženja ♪
- likvidíranje -a s (ȋ) glagolnik od likvidirati: likvidiranje tolpe ♪
- likvidírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. odpraviti, uničiti, odstraniti: industrija je likvidirala staro obrt; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati sovražno postojanko 2. jur. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti, razpustiti: likvidirati podjetje, zadrugo 3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati izdajalca, političnega nasprotnika; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance ◊ adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo likvidíran -a -o: likvidirani računi; frakcijski boji so bili likvidirani; investicije so likvidirane; biti likvidiran na ukaz gestapa ♪
- likvídnost -i ž (ȋ) 1. sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna sposobnost: likvidnost gospodarske organizacije se veča; stopnja likvidnosti / likvidnost gospodarstva 2. ekon. značilnost, da se (kaj) lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljivost: različna likvidnost premoženja ♪
- likvídnosten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na likvidnost: likvidnostna rezerva ♦ ekon. likvidnostni koeficient število, ki izraža razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi ♪
11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526