Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (11.426-11.450)



  1.      lêvov  tudi lévov -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od lèv: levova griva
  2.      lévt  -a m (ẹ̑) navt. istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom
  3.      liberálstvo  -a s () star. liberalizem: širjenje liberalstva
  4.      licemérstvo  -a s (ẹ̑) nav. ekspr. licemersko vedenje ali govorjenje: satirik biča licemerstvo; licemerstvo in svetohlinstvo / knjiž. biti prijazen brez licemerstva hinavščine
  5.      líčarstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z ličenjem avtomobilov
  6.      líčkovina  in ličkovína -e ž (; í) nar. ličkanje: sušiti ličkovino
  7.      líjavica  in lijávica -e ž (; ) 1. star. ploha, naliv: v hudi lijavici je zgrešil pot; ta novica je delovala kot mrzla lijavica 2. med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ustaviti lijavico s čajem
  8.      líkov  -a -o prid. () bot., v zvezi likovo vlakno vlakno ličja
  9.      líkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi; moderen likovni izraz; likovni svet japonskih grafikov; likovna kritika, kultura; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekturešol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja líkovno prisl.: likovno upodobiti zgodovinski prizor
  10.      líkovnica  -e ž () ženska oblika od likovnik: razstavlja skupina mladih likovnic
  11.      líkovnik  -a m () publ. likovni umetnik, upodabljajoči umetnik: razstava del starejših slovenskih likovnikov; likovniki, skladatelji, pesniki
  12.      líkovnost  -i ž () um. skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje: abstraktna, čista likovnost
  13.      líkovnoumétnosten  -tna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na likovno umetnost: literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike
  14.      líkvida  -e ž () lingv. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik: l in r sta likvidi
  15.      likvidácija  -e ž (á) 1. nav. ekspr. odprava, uničenje, odstranitev: likvidacija kolonializma, nepismenosti, oborožitve / likvidacija dolgov / publ. levo krilo stranke zahteva voditeljevo politično likvidacijo 2. jur. prenehanje obstoja gospodarske organizacije: izvesti likvidacijo / redna likvidacija; prisilna likvidacija stečaj // v zvezi z v postopek za to prenehanje: iti, preiti v likvidacijo; biti v likvidaciji; zadruga v likvidaciji 3. usmrtitev po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: opraviti likvidacijo / množične likvidacije prebivalstva ◊ adm. presoja pravilnosti knjigovodske listine in njena priprava za nadaljnjo obravnavo
  16.      likvidacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na likvidacijo: likvidacijski ukrepi kolonizatorjev / likvidacijski odbor; uveden je likvidacijski postopek / to taborišče je bilo izrazito likvidacijsko taborišče ◊ ekon. likvidacijska masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji
  17.      likvidátor  -ja m () 1. nav. ekspr. kdor kaj odpravi, uniči, odstrani: likvidatorji narodnih manjšin 2. jur. kdor izvaja postopek redne likvidacije: opravljati posle likvidatorja 3. kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: določiti likvidatorja 4. uslužbenec v likvidaturi: likvidator osebnih dohodkov, računov ◊ polit. pristaš likvidatorstva
  18.      likvidátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na likvidatorje ali likvidatorstvo: biti dodeljen likvidatorski enoti / likvidatorska smer v partiji
  19.      likvidátorstvo  -a s () polit. smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi carističnega terorja zavzemala za razpust stranke: Leninov boj proti likvidatorstvu // slabš. taka smer v stranki, partiji sploh: S temi željami smo se oglasili ravno v času, ko je prišlo pri nas spet do najhujšega likvidatorstva in frakcionaštva, in sicer na robiji v Mitrovici (Tito - M. Močnik)
  20.      likvidatúra  -e ž () oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske listine: biti zaposlen v likvidaturi
  21.      likvíden  -dna -o prid. () 1. v danem času sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: postati likviden; likvidna banka; podjetje ni likvidno / likvidno gospodarstvo 2. ekon. ki se lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljiv: likvidne premoženjske oblike; likvidna sredstva / denar je najbolj likvidna oblika premoženja
  22.      likvidíranje  -a s () glagolnik od likvidirati: likvidiranje tolpe
  23.      likvidírati  -am dov. in nedov. () 1. nav. ekspr. odpraviti, uničiti, odstraniti: industrija je likvidirala staro obrt; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati sovražno postojanko 2. jur. napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti, razpustiti: likvidirati podjetje, zadrugo 3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika: likvidirati izdajalca, političnega nasprotnika; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance ◊ adm. presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo likvidíran -a -o: likvidirani računi; frakcijski boji so bili likvidirani; investicije so likvidirane; biti likvidiran na ukaz gestapa
  24.      likvídnost  -i ž () 1. sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna sposobnost: likvidnost gospodarske organizacije se veča; stopnja likvidnosti / likvidnost gospodarstva 2. ekon. značilnost, da se (kaj) lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljivost: različna likvidnost premoženja
  25.      likvídnosten  -tna -o prid. () nanašajoč se na likvidnost: likvidnostna rezerva ♦ ekon. likvidnostni koeficient število, ki izraža razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi

   11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501 11.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA