Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (11.326-11.350)



  1.      lenúštvo  -a s () redko lenarjenje, lenoba: očitati komu lenuštvo
  2.      leopárdov  tudi léopardov -a -o (; ẹ̑) pridevnik od leopard: prožni leopardovi koraki
  3.      lepívo  -a s (í) snov, ki povzroča lepljivost: lepivo v lepilu // redko lepilo: namazati lepivo na papir
  4.      lepljív  -a -o prid. ( í) 1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz; lepljiva snov, tekočina; lepivo ni več lepljivo; premalo lepljiv; lepljiv kot smola // ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico; lepljivo blato / ekspr. lepljiva vlaga; pren., ekspr. gledati koga z lepljivim pogledom 2. tak, kot bi bil namazan z lepilom: lepljivi bonboni, sadeži; ta žival ima lepljiv jezik; lepljivi listi rastline; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih ● ekspr. zrak je bil vroč in lepljiv težek za dihanjeagr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; bot. lepljiva kadulja lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa
  5.      lepljívka  -e ž () vrtn. zimzelen okrasni grm z dišečimi belimi ali rožnatimi cveti v socvetjih, Pittosporum tobira
  6.      lepljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost lepljivega: lepljivost blata, mokre zemlje; lepljivost kleja / to daje moki lepljivost
  7.      leposlóvec  -vca m (ọ̑) pisec leposlovnih del: priznan leposlovec // zastar. estet
  8.      leposlóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na leposlovje: zbornik vsebuje tudi leposlovne tekste; brati leposlovne knjige / leposlovni jezik / leposlovna razpravica
  9.      leposlóvje  -a s (ọ̑) 1. umetniška literatura: domače leposlovje 2. zastar. estetika
  10.      lepoznánstvo  -a s () zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo // estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva
  11.      lésarstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabavo, obdelavo, predelavo lesa: vprašanje gozdarstva in lesarstva
  12.      lesketàv  -áva -o prid. ( á) knjiž. bleščeč, lesketajoč se: lesketava gladina; lesketave oči / dvorane z lesketavim pohištvom / lesketava domislica; lesketavo obilje metafor
  13.      léskov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lesko: leskov les; leskove veje / odrezati leskovo palico, šibo / leskov nasad / leskove mačice ∙ ekspr. namazati otroka z leskovo mastjo, leskovim oljem natepsti z leskovo palico, šibo; natepsti sploh
  14.      leskováča  -e ž (á) redko leskova palica, šiba: urezati si leskovačo
  15.      leskovína  in léskovina -e ž (í; ẹ́) 1. leskov les: izdelek iz leskovine 2. leskovo grmovje: leskovina je že zelena; leskovina na gmajni / vojaki so pokrili topove z leskovino leskovimi vejami
  16.      léskovje  -a s (ẹ́) leskovo grmovje: gmajna z leskovjem
  17.      léskovka  -e ž (ẹ́) leskova palica, šiba: urezati si leskovko; udariti vola z leskovko ∙ ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. misli, da smo otroci, ki jih lahko ukrotiš z leskovko s tem, da jih natepeš; s silo, pritiskom
  18.      lesníkovec  -vca m (í) mošt iz lesnik: ponudil jim je črnega kruha in trpkega lesnikovca
  19.      lésnopredeloválen  -lna -o prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko
  20.      lesovína  -e ž (í) 1. papir. lesna vlakna, pridobljena iz lesa z brušenjem: uporabljati lesovino za izdelavo kartona; tovarna lesovine; les za lesovino / bela lesovina iz lesa, ki ni bil prej obdelan s paro ali kemikalijami 2. redko lesna snov, les: trhla lesovina v vratih se je zdrobila
  21.      lesovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na lesovino: lesovinska masa ♦ les. lesovinska plošča plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil; vlaknena plošča
  22.      lesóvje  -a s (ọ̑) 1. star. gozd: za hišo se širi lesovje; temno lesovje / krčiti lesovje; ta predel je porasel s slabim lesovjem 2. večji kosi lesa, zlasti v gradbenih konstrukcijah: od hiše je ostal le zid in ožgano lesovje; tesarji vežejo lesovje za ostrešje; oporno lesovje / narasla reka nosi s seboj lesovje
  23.      lesovŕt  -a m () zool. hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev, Xyleborus dispar
  24.      léstev  -tve tudi léstva -e ž (ẹ̄) priprava s prečnimi klini ali deščicami za vzpenjanje ali sestopanje: prisloniti lestev na zid; iti, plezati po lestvi; kovinska lestev; stopiti na prvi klin lestve / dvokraka, enokraka lestev; gasilske lestve; mornarska lestev vrvna lestev z lesenimi klini, zlasti za reševanje oseb s krova v rešilni čoln; požarna lestev pritrjena na zidu za zasilno reševanje; vrvna lestev; pren., ekspr. vzpenjati se po družbeni lestvi ∙ ekspr. držati komu lestev pomagati mu, da kaj (slabega) opravi // tej podobna priprava na strani voza: pritrditi lestve na ročice; stopal je ob vozu in se držal za lestev
  25.      lestva  gl. lestev

   11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA