Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (11.201-11.225)
- kvít prisl. (ȋ) pog. brez dolga, brez obveznosti, na čistem: vračam ti, zdaj sva kvit ♪
- kvitírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. sprejeti, vzeti: hvaležno kvitirati; dano dejstvo je kvitiral s cinizmom 2. v stari Avstriji odpovedati se vojaški, navadno oficirski službi: odločil se je, da bo kvitiral ♪
- kvíz -a m (ȋ) tekmovanje, na katerem morajo udeleženci odgovarjati na vprašanja, navadno iz določenih tem: nastopati v kvizu / mladinski kviz; neskl. pril.: kviz oddaje ♪
- kvizling ipd. gl. kvisling ipd. ♪
- kvócient -a m (ọ̑) mat. število, ki se dobi pri deljenju, količnik: izračunati kvocient / diferenčni kvocient kvocient prirastka funkcije in prirastka neodvisne spremenljivke ◊ psih. inteligenčni kvocient s številom izraženo razmerje med starostjo in stopnjo umske razvitosti ♪
- kvóčenje -a s (ọ́) glagolnik od kvočiti: s kvočenjem je klicala piščančke ♪
- kvóčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. kokati, klokati: kokoš že dolgo kvoči ♪
- kvóčka -e ž (ọ̑) nar. vzhodno koklja: kvočka vabi piščance ♪
- kvódlibet -a m (ọ̑) knjiž., redko mešanica, zmes: ta kvodlibet jezikov mu je ugajal // zmeda, zmešnjava: vsesplošen kvodlibet ♪
- kvókati -am in kvóčem nedov. (ọ̑) nar. vzhodno kokati, klokati: kokoš že dolgo kvoka ♪
- kvórum -a m (ọ̑) jur. za sklepčnost potrebno število članov, glasovalcev: kvorum komisije je pet članov; določba o kvorumu / za sestanek ni bilo kvoruma ♪
- kvóta in kvôta -e ž (ọ́; ó) navadno s prilastkom količina, delež: določiti kvoto uvoza; povečati kvoto industrijskega lesa; letna kvota deviz; skupna kvota prispevkov ♪
- lábiovelár -a m (ȃ-ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu: indoevropski labiovelari ♪
- labiríntovec -vca m (ȋ) nav. mn., zool. tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae: labirintovci v akvariju ♪
- lacánovec -vca [lak-] m (ȃ) privrženec Lacanovih nazorov ♪
- ladjárstvo -a s (ȃ) knjiž. pomorstvo, plovba: razvoj ladjarstva ♪
- ladjedélništvo -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: razvoj ladjedelništva ♪
- ladjedélstvo -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij: napredek ladjedelstva ♪
- ladjévje -a s (ẹ̑) 1. vse ladje kake države: obnavljati ladjevje; jugoslovansko ladjevje / zračno ladjevje letala, letalstvo 2. ladje s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom: premagati sovražno ladjevje / obalno, rečno ladjevje; ribiško, trgovsko ladjevje; tankersko ladjevje / publ. naše belo ladjevje potniško ladjevje / vesoljsko, zračno ladjevje ♪
- ladjevódec -dca m (ọ̑) knjiž. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot: izkušen ladjevodec // kdor vodi ladjo sploh ♪
- ladjevódja -e tudi -a m (ọ̑) 1. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina: postati ladjevodja 2. star. kapitan, zlasti na manjši ladji ♪
- lágev -gva m (á) nar. vzhodno sod: polni lagvi ♪
- lágev -gve tudi lágva -e ž (á) star. velika steklenica: lagve z vinom ♪
- lagva gl. lagev ž ♪
- lágvica -e ž (á) star. steklenička: lagvica žganja ♪
11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301