Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (11.076-11.100) 
- kvalifikátor -ja m (ȃ) lingv. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo ♪
- kvalifikátorski -a -o prid. (ȃ) lingv., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti ♪
- kvalitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost ♪
- kvalitéta -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti // kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti 2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo dober ◊ lingv. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti,
žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača ♪
- kvalitéten -tna -o prid., kvalitétnejši (ẹ̑) 1. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri, dober: kvaliteten material; kvalitetno blago; proizvodi morajo biti kvalitetni / pogoji za kvaliteten pouk 2. kvalitativen: kvalitetni premik v družbenih odnosih; gospodarstvo je doživelo kvalitetni vzpon ◊ lingv. kvalitetna opozicija pomensko razločevalna neenakost glasov glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov kvalitétno prisl.: kvalitetno pripravljeni strokovni tečaji ♪
- kvalitétnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost kvalitetnega: pesniško zbirko odlikujeta kvalitetnost in originalnost / skrbeti za kvalitetnost pouka ♪
- kvánt -a m (ȃ) fiz. točno določena energija, ki jo lahko sprejme ali odda atom, molekula: izmeriti oddane kvante / svetlobni kvant foton ♪
- kvánta -e ž (ȃ) 1. ekspr. prostaška, nespodobna šala: rad pripoveduje kvante; naslajati se ob kvantah; gostilniška, grda kvanta / nehaj že s svojimi kvantami // zastar. prostaška, nespodobna pesem: brunda, poje umazano kvanto 2. redko izmišljotina, čenča: ne verjemi tem kvantam; za kvante se ne meni ♪
- kvantáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) kvanta: je velik kvantač; druži se s kvantači in pretepači ♪
- kvantánje -a s (ȃ) glagolnik od kvantati: kar tekmujeta v kvantanju; kvantanje in pijančevanje / prazno kvantanje žensk ♪
- kvántarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvantače ali kvanto: zelo je kvantarski; kvantarske šale / kvantarske pesmi / kvantarske čenče; sam: govorili so take kvantarske, da je šla ven kvantarske šale, dovtipe ♪
- kvantáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na kvantače ali kvantanje: kvantaški pogovor / kvantaški izrazi ♪
- kvantáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali // prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta 2. redko čenčati: nekaj je kvantal o njem ♪
- kvánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvant: kvantna fizika / kvantna mehanika veda o osnovnih delcih, atomih, molekulah, ki se jim pri gibanju ne more določiti tir; kvantna teorija teorija o osnovnih delcih, atomih, molekulah in izmenjavanju energije med njimi; kvantno število število, ki določa energijo atoma, molekule ♪
- kvantificírati -am nedov. in dov. (ȋ) adm. izražati, prikazovati kvantitativno istovrstne pojave s števili: proučiti in kvantificirati socialne premike ♪
- kvantifikácija -e ž (á) adm. izražanje, prikazovanje kvantitativno istovrstnih pojavov s števili: kvantifikacija procesa diferenciacije v družbi / kvantifikacija podatkov ♪
- kvantitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvantiteto: kvantitativne in kvalitativne razlike / kvantitativni odnosi med predmeti ◊ kem. kvantitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavlja procentualna količina sestavin kake snovi; lit. kvantitativni metrični sistem kvantitatívno prisl.: kvantitativno dobra prehrana ♪
- kvantitéta -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na obseg, količina: izdelek mora imeti predpisano kvantiteto / kvantiteta lepote / prehod iz kvantitete v kvaliteto ◊ lingv. kvantitetna opozicija; izgovor glasu glede na trajanje ♪
- kvantitéten -tna -o prid. (ẹ̑) kvantitativen: kvantitetna sprememba programa / kvantitetna raven prireditve ◊ lingv. kvantitetna opozicija pomensko razločevalna neenakost glasov v trajanju ♪
- kvántum -a m (ȃ) knjiž., navadno z rodilnikom količina, množina: imel je predpisani kvantum hrane; velik kvantum gradiva / kvantum presežnega dela ♪
- kvár -a m (ȃ) 1. kvarjenje: v tem prostoru so živila izpostavljena kvaru; prišlo je do hitrega kvara moke / obvarovati mladino pred kvarom 2. star. škoda: kvar mora poravnati / drug drugemu delata kvar // okvara: na električnem daljnovodu je nastal kvar ♪
- kvár -i in -í ž (ȃ) star. škoda: s tem je napravil mnogo kvari / to mu je v moralno kvar ♪
- kvára -e ž (á) star. škoda: veliko kvare mu je napravil / to je vsem na kvaro ♪
- kvaražugón -a m (ọ̑) zastar. črnoglednež, pesimist: je pravi kvaražugon ♪
- kvárc -a m (ȃ) redko kremen: zrna kvarca ♪
10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 
