Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
V (11.051-11.075)
- kvadrátek -tka m (ȃ) manjšalnica od kvadrat: izrezovati kvadratke / vpisati v kvadratek / prt s kvadratki / dobil je kvadratek čokolade ♪
- kvadráten -tna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kvadrat: kvadratna osnovna ploskev; velika kvadratna okna / kvadratni prerez cevi; kvadratna oblika / kvadratni koren; kvadratna enačba, funkcija 2. v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri petnajst kvadratnih metrov [m2] / kvadratni centimeter, kilometer ◊ muz. kvadratna notacija notacija na štirih črtah z notami kvadratne oblike, značilna zlasti za koral ♪
- kvadrátičen -čna -o prid. (á) kvadraten: kvadratično dvorišče; kvadratična okenca / kvadratičen prerez stavbnega lesa ♪
- kvadrátkast -a -o prid. (ȃ) ki ima vzorec v obliki majhnih kvadratov, pravokotnikov: nosil je kvadratkaste hlače ♪
- kvadrátnica -e ž (ȃ) biol. koščica, ki povezuje čeljustni lok z lobanjo in je zlasti pri plazilcih z njo najbolj gibljivo povezana: gibljiva kvadratnica ♪
- kvadratúra -e ž (ȗ) ploščina, površina, navadno kot izraz količine: kvadratura stanovanja je zelo velika ◊ astr. kvadratura konfiguracija, pri kateri tvorita navidezni smeri med premičnico in Soncem pravi kot; geom. kvadratura kroga konstrukcija (stranic) kvadrata z enako ploščino kot dani krog, ki naj bi bila izdelana z ravnilom in šestilom ♪
- kvadríga -e ž (ȋ) pri starih Rimljanih dvokolesni voz s štirimi vštric vpreženimi konji: ulica je bila razrita od kolesnic kvadrige / na pročelju stavbe je bila pozlačena kvadriga upodobitev tega voza ♪
- kvadrilijón -a m (ọ̑) mat. četrta potenca milijona ♪
- kvadrílja -e ž (ȋ) knjiž. francoski družabni ples iz petih figur, ki jih plešeta po dva nasproti si stoječa para; četvorka ♪
- kvadríranje -a s (ȋ) glagolnik od kvadrirati: kvadriranje in korenjenje ♪
- kvadrírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. računati drugo potenco števila: kvadrirati enačbo ♪
- kvadrívij -a m (í) v srednjem veku višja stopnja elementarne, začetne šole: v kvadriviju so se učenci seznanili z aritmetiko, geometrijo, astronomijo in glasbo // skupina predmetov, ki se poučuje na tej stopnji: pouk kvadrivija ♪
- kvadrofoníja -e ž (ȋ) elektr. štirikanalno snemanje ali predvajanje zvoka za ustvarjanje prostorskega občutka: uporaba kvadrofonije ♪
- kvága -e ž (ā) zool. zebri podobna izumrla južnoafriška žival, Equus quagga quagga: gazele in kvage ♪
- kvák [tudi ku̯ak] medm. (ȃ) posnema glas žabe: v mlaki pojejo žabe: kvak, kvak ♪
- kváka -e ž (á) ekspr. kavelj, kljuka: s kvako se je oprijemal vrvi // slabš. čačka: papir je poln kvak / težko berem njegove kvake ♪
- kvakáč -a m (á) zool. nočna močvirska ptica, ki dobro pleza, Nycticorax nycticorax ♪
- kvákanje -a s (ȃ) glagolnik od kvakati: kvakanje žab ♪
- kvákati -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kva(k): v mlaki kvakajo žabe 2. nizko govoriti, pripovedovati: ves večer je kvakal kvakajóč -a -e: kvakajoče žabe ♪
- kvákniti -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom kva(k): zdaj je kvaknila ta, zdaj ona žaba 2. nizko reči, povedati: no, kvakni, kaj misliš ♪
- kvalificíranje -a s (ȋ) glagolnik od kvalificirati: sistematično kvalificiranje delovne sile / pojavljajo se nasprotja o kvalificiranju take komisije ♪
- kvalificíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost kvalificiranega: kvalificiranost delovne sile / kvalificiranost odgovorov ♪
- kvalificírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti // publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati ◊ lingv. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator kvalificírati se šport. z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale kvalificíran -a -o: bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazba ♦ soc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov ♪
- kvalifikácija -e ž (á) 1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja // publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev 2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / žarg. igrati naporne kvalifikacije ♪
- kvalifikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvalifikacijo: kvalifikacijska struktura prebivalstva / kvalifikacijski izpit ♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje ♪
10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151