Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

V (10.951-10.975)


  1.      krvosrámen  -mna -o prid. (á ā) knjiž. krvoskrunski: krvosramna ljubezen ♪
  2.      krvosrámnica  -e ž (ȃ) knjiž. krvoskrunka: pijanka je in krvosramnica ♪
  3.      krvosrámnik  -a m (ȃ) knjiž. krvoskrunec: krvosramnik in zvodnik ♪
  4.      krvosrámstvo  -a s (ȃ) knjiž. krvoskrunstvo: kazen za krvosramstvo ♪
  5.      krvotóčen  -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krvotok: krvotočne motnje / krvotočna rana ♪
  6.      krvotòk  in krvotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. krvavitev, krvavenje, navadno močno: obveza ni ustavila krvotoka // redko krvni obtok: skrbeti za pravilen krvotok ♪
  7.      krvotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) biol., navadno v zvezi krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice: obolelost krvotvornih organov ♪
  8.      krvožêljen  -jna -o prid. (é ē) 1. nav. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: krvoželjni komarji 2. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoželjen tiger // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoželjni vojaki ♪
  9.      krvožêljnost  -i ž (é) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoželjnega: krvoželjnost tigrov / slabš. polaščala se ga je krvoželjnost ♪
  10.      krvožílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. žilen: krvožilna obolenja / krvožilni sistem ♪
  11.      krznárstvo  -a s (ȃ) krznarska obrt: razvoj krznarstva in usnjarstva // podjetje, delavnica za to obrt ♪
  12.      kržljàv  -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel: hodil je med kržljavimi hrasti / zajci so bili majhni in kržljavi / kržljava rast / slabš. kržljav otrok ♪
  13.      kržljávec  -vca m (ȃ) ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec ♪
  14.      kržljávost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost kržljavega: proučuje kržljavost pri živalih; kržljavost drevja ♪
  15.      kúgav  -a -o prid. (ú) redko bolan za kugo: kugav človek ♪
  16.      kúgavec  -vca m (ú) ekspr. kdor ima kugo: kugavec in gobavec ♪
  17.      kúharstvo  -a s (ȗ) dejavnost kuharjev: posvetil se je kuharstvu / pouk kuharstva ♪
  18.      kújav  -a -o prid. (ú) ki se (rad) kuja: kujav človek / spregovorila je s kujavim glasom / ekspr. kujavo vreme ♪
  19.      kújavec  -vca m (ú) kdor se (rad) kuja: bil je kujavec in trmoglavec ♪
  20.      kújavka  -e ž (ú) ženska oblika od kujavec: kujavka in trmoglavka ♪
  21.      kújavost  -i ž (ú) lastnost kujavega človeka: njena kujavost ga je zelo motila / počasi je kujavost popustila ♪
  22.      kukáva  -e ž (ȃ) geogr. večja kraška kotanja z navadno navpičnimi stenami ♪
  23.      kúkaven  -vna -o prid. (ū) zastar. beden, žalosten: njegovo življenje je bilo kukavno / znašel se je v prav kukavnem stanju ♪
  24.      kúkavica  -e ž (ú) 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico ∙ iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno stenska, ki daje zvočne znake, podobne glasu kukavice // ekspr. tuj, nezakonski otrok (v družini): podtaknila mu je kukavico 2. bot., navadno v zvezi navadna kukavica rastlina s svetlo ali temno vijoličastimi dišečimi cveti, Orchis morio: šopek navadnih kukavic 3. zastar. bojazljivec, strahopetec: ne bodi takšna kukavica ♪
  25.      kúkavičji  -a -e prid. (ū) nanašajoč se na kukavice: eno jajce v taščičinem gnezdu je bilo kukavičje / kukavičji mladič ∙ ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega ♦ bot. kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi ♪

   10.826 10.851 10.876 10.901 10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA